To je kraljevska kolesarska tura, ki jo lahko izpeljemo v dveh različicah. Prva možnost je ta, da zaključimo izlet ob Blejskem jezeru s kopanjem in kombi prevozom nazaj v Mojstrano, druga pa, da sami odkolesarimo nazaj do izhodišča in tako tura dobi kraljevski pridih. Obvezno s seboj vzemite kopalke za skok v Blejsko jezero ali jezero Kreda v Radovni. Pot deloma poteka po Kolesarski poti Radovna, kjer nas bodo informacijske table obveščale o naravnih in kulturnih znamenitostih.
Izhodišče ture je naš Slovenski planinski muzej. Iz Mojstrane gremo v Zgornjo Radovno do Psnakove domačije, kjer je bila že v starih časih gostilna, ki še danes ponuja odlične domače jedi ter izvrstna nedeljska kosila. Skozi dolino Radovno je včasih potekala stara Višarska romarska pot, ki se je zaključila na Svetih Višarjah (1766 m) v Italiji s sveto mašo. Podoba Višarske Marije, ki krasijo freske poleg hiš v Mojstrani, je tudi na domačiji Psnakovih.
Le streljaj naprej se nahaja domačija pri Gogalu, kjer se bohoti najlepša naravna znamenitost vasi, Gogalova lipa. Starost te lipe nekateri ocenjujejo celo na 800 let. Visoka je skoraj 24 m, njeno deblo pa ima v premeru dobra dva metra. Lipov list je bil tudi prvi turistični simbol neodvisne Republike Slovenije. V prijetni senci krošnje čaka klopca in info tabla, a obnašajte se odgovorno, saj se boste nahajali na privatnem zemljišču.
Jezero Kreda v Srednji Radovni je umetno jezero, ki je bilo izkopano v času obratovanja Cementarne Mojstrana, saj so se tu nahajale velike zaloge krede, najboljše surovine za izdelavo cementa. Danes je jezero neke vrste rezervat za žabe in ostale prebivalce močvirskega sveta, predstavlja pa tudi odlično letno kopališče za vaščane, saj voda v vročih poletnih dneh doseže tudi 25 °C.
Blizu jezera, le malo naprej, leži “Požgana Radovna.” Gre za spomenik 24 domačinom, ki so zgoreli v lastnih hišah. Zaradi maščevanja za dva ubitja konj in zajetje dveh Nemcev s strani domačinov leta 1944, ter nepredaje teh dveh Nemcev nazaj nemški vojski, so 20. 9. 1944 nemški vojaki in domačini, ki so pribegnili na nemško stran v Radovni, požgali 12 hiš, pri čemer je umrlo 24 domačinov. Na to spominja Smolejeva domačija, locirana malo naprej od jezera.
Od tu se bomo ves čas počasi spuščali proti Krnici, kjer bomo prečkali smaragdno reko Radovno in se potem skozi Zgornje in Spodnje Gorje spustili do Blejskega jezera.
Biser slovenskega turizma je najlepši zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko zadiha v svoji samoti. Res pa je, da se takrat že zaključi kopalna sezona, zato, če želite skok v toplo vodo, obisk v poletnih mesecih vseeno velja. Od Zake, kamor se bomo spustili iz Gorji, se bomo po severni obali odkolesarili na vzhodni del, kjer si boste v kakšnem lokalčku privoščili dobro kavo s pogledom na jezero ali znamenito blejsko kremšnito v stari slaščičarni Šmon oziroma današnji slaščičarni Zima.
Z Gorjami se bomo spoznali še pri kolesarjenju nazaj v Mojstrano in se preko sedla Kočna spustili v mesto jekla in cvetja - Jesenice. Drugo največje mesto na Gorenjskem je odraz tega slogana. Narcise, ki se razbohotijo nad mestom v maju, vas bodo nedvomno očarale, na drugi strani pa so Jesenice kot železarsko mesto poznane po vsem svetu, saj jeklo in železo vrhunske kakovosti izvažajo po celem svetu.
Od tu do našega izhodišča nas bo pripeljala kolesarska steza.
Slovenski planinski muzej (650 m) - Kosmačev preval (850 m) - Krnica (620 m) - Blejsko jezero (470 m) - Kočna (680 m) - Jesenice (585 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Na pot se odpravimo s parkirišča pred Slovenskim planinskim muzejem. Nadaljujemo v smer doline Vrat in pred klancem v “Fabrki” zavijemo levo. Gremo mimo blokov naravnost, rahlo levo in čez zeleni most čez reko Triglavsko Bistrico. Na nasprotni strani gremo v klanec navzgor ter pridemo na ravnino v Mlačci. Nadaljujemo po makadamski cesti mimo teniških igrišč (na desni) v klanec navzgor do križišča z glavno cesto. Tukaj zavijemo desno v strm klanec in sledimo asfaltni cesti do vrha - Kosmačevega prevala.
Sledi spust in v ipsilon križišču zavijemo levo. Strmo se spuščamo do Psankove domačije. Mimo nje in naprej do križišča (smerna tabla za Gogalovo lipo). Do nje nadaljujemo po makadamu in v križišču z glavno cesto zavijemo levo za smer Gorje. Nadaljujemo po glavni cesti. Ko bomo šli mimo elektrarne na levi strani, bodimo pozorni, saj bomo kmalu zagledali leseno brv, ki pelje čez reko Radovno. Tukaj zavijemo levo in po makadamski cesti se odpravimo na vzhodno stran jezera Kreda, kjer lahko dostopimo do obale.
Od tu nadaljujemo naravnost do križišča z glavno cesto. Na levi strani bo spomenik Požgani Radovni. Vseskozi nadaljujemo naravnost do Krnice, kjer pridemo do lesenega mostu čez reko Radovno. Tukaj zavijemo desno in se vzpnemo do glavne ceste, ki pelje na Pokljuko oz. v Spodnje Gorje. Levo in po glavni cesti skozi Krnico mimo cerkve do Zgornjih Gorij. Tam lahko zavijemo levo na kolesarsko stezo do Spodnjih Gorij. V Spodnjih Gorjah, nasproti gostilne - bara Pr’ Petač, zavijemo desno - smerne table za Bled. Po tej lokalni cesti nadaljujemo naravnost in navzdol mimo tovarne Elmont do križišča. Pred seboj vidimo podhod pod železniško progo. V križišču zavijemo desno in gremo ob železnici ves čas do nadvoza nad železnico. Zavijemo levo, gremo čez nadvoz, naravnost in po približno 50 m desno navzdol v smeri jezera. Pridemo do križišča, kjer zavijemo desno in po glavni cesti mimo železniške postaje in po strmem klancu navzdol do Blejskega jezera - kamp Zaka. Kopanje obvezno!
Od tu nadaljujemo po severni obali jezera na vzhodno stran. Mimo Kavarne Prešern gremo do glavne ceste. Levo in navzgor do avtobusne postaje. Zavijemo levo - rdeče smerne table za Jesenice, navzgor po klancu mimo agencij, hostlov in slaščičarne Zima do glavne ceste. Naravnost skozi ozek del, ki se odpre. Pred desnim zavojem zavijemo desno na kolesarsko stezo. Na desni strani je komunalno podjetje in sledimo stezi. Pridemo v naselje Rečica, kjer se ponovno priključimo glavni cesti in ji sledimo ves čas do Spodnjih in Zgornjih Gorij do Kočne. Ves čas smo na glavni cesti, zato bodimo pazljivi.
Sledi strm spust, ves čas po glavni cesti, mimo Blejske Dobrave in Lipc do mostu čez Savo Dolinko. Pred mostom zavijemo levo za Podmežaklo. Sledi rahel vzpon, nato spust in ves čas naravnost do križišča pred hokejsko dvorano. Tukaj še kar naravnost do podvoza avtoceste, kjer pridemo na kolesarsko stezo. Po njej ves čas pod Mežaklo. Pri viaduktu na desni, kjer gre avtocesta v Karavanški predor, nas na kolesarski stezi čakata še dva bolj strma vzpona in nato še spust do počivališča Topolino, ki je locirano blizu Mojstrane. Do njega gremo čez brv čez reko Savo Dolinko.
Potem se moramo vrniti na kolesarsko stezo do križišča z glavno cesto. Tukaj zavijemo levo in po glavni cesti mimo cerkve Sv. Klemena in smučišča ter čez most (reka Bistrica) do glavnega križišča. Levo za smer Vrata in nazaj do našega izhodišča - Slovenskega planinskega muzeja.
Izlet nas bo popeljal skozi "Mesto jekla in cvetja" – Jesenice, ki se ponaša z bogato železarsko tradicijo, nato skozi "Kašarijo" – območje Žirovnice, kjer se je začela zgodovina slovenskega čebelarstva in kjer se nahaja rojstn...
"Zmagujem zato, ker se kljub neznosni bolečini in smrtni utrujenosti preprosto nočem ustaviti," je dejal pokojni Jure Robič, večkratni zmagovalec dirke po Ameriki. Njegovo ime nosi kolesarska pot, ki poteka po stari železniški ...
