Tura nas bo popeljala skozi "Mesto jekla in cvetja" – Jesenice, ki se ponaša z bogato železarsko tradicijo, ter preko "Kašarije" – žirovniške okolice, kjer cveti slovensko čebelarstvo in je rojstni kraj največjega slovenskega pesnika. Na koncu bomo prispeli v "Deželo", v mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta – Radovljico.
Kolesarska steza nas iz Mojstrane pripelje do Jesenic, kjer se razteza bogata fužinarska in železarska tradicija. Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužin na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju.
Valentin Ruard in Michelangelo Zois sta bila pomembni imeni fužinarstva tistega časa. Prvi je bil lastnik fužin v Karavankah, drugi pa v Bohinju. Največje nahajališče siderita – železove rude se je nahajalo nad Planino pod Golico v Savskih jamah, kjer so se ruda začeli kopati v 16. stoletju in vse do začetka 20. stoletja. Iz rovov v dolžini več kot 7,5 km so rudo transportirali v plavže na Stari Savi. Danes nas na to opominja Stara rudna pot, ki nas popelje v preteklost in predstavi delček vsakdana ljudi, ki so kopali in tovorili železovo rudo na tem območju.
Danes se Jesenice ponašajo z največjo železarno (Železarna Jesenice) in jeklarno v Sloveniji, katerih začetki segajo v leto 1945, ko je Kranjska industrijska družba prenehala z delovanjem in svoje lastništvo prenesla na novo železarno.
Čez Lipce, kjer se nam bo odprl čudovit pogled na Stol (2236 m), bomo prikolesarili do Žirovnice, kjer se prične Pot kulturne dediščine. Iz teh koncev izvirajo največji slovenski jezikoslovci, poeti in literati, kot so France Prešeren, Matija Čop, Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen.
Prvi postanek bo pri rojstni hiši Matije Čopa, kjer je danes urejen turistično informacijski center. Matija Čop je bil slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik ter največji prijatelj Franceta Prešerna, znan po svojem znanju 19 jezikov.
Drugi postanek bo v Vrbi, rojstnem kraju največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Sedma kitica njegove pesmi "Zdravljica" je z ustavo Republike Slovenije zapisana kot himna. Romantični poet, ki je delal kot odvetnik v Ljubljani, je pesnil v prostem času. Poznan je bil tudi kot "Doktor fig", saj je bil dobrodušen in je otrokom v vasi delil fige. Velik prijatelj jezikoslovca Matije Čopa, kateremu je ob smrti napisal pesnitev "Krst pri Savici". Njegova smrt, 8. februarja 1850, se obeležuje kot kulturni praznik, dela prost dan, po njem pa se imenuje tudi Prešernova nagrada, ki se podeljuje kot najvišje priznanje na področju umetnosti.
Tretji postanek nas čaka v Breznici, zibelki čebelarstva, pri čebeljnjaku Antona Janše – največjemu slovenskemu čebelarju. Njegov rojstni dan, 20. maja (1734), je bil leta 2017 razglašen za svetovni dan čebel. Bil je prvi cesarsko kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju in je napisal dve pomembni čebelarski knjigi. Po njegovi smrti je cesarica Marija Terezija izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji poučevati po njegovih knjigah.
Med Breznico in Vrbo se bomo priključili Cesarski cesti, ki nas bo vodila proti Begunjam, od tam pa po glavni cesti v Linhartovo mesto Radovljico.
Radovljica je danes poznana po sloganu "Radol'ca, pristno sladka", saj sinergično povezuje kulturno, čebelarsko, kulinarično, glasbeno in športno dogajanje v mestu.
Tukaj je rojstni kraj prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta (po njem se imenuje tudi stari mestni trg), ki je uprizoril komedijo "Županova Micka". Pristno sladek je čebelarski muzej, ki se nahaja v graščini na starem trgu. V spomladanskih mesecih se boste sladkali na izvrstnem festivalu čokolade. Nedaleč stran v Begunjah je zibelka slovenske narodno-zabavne glasbe, kjer se je rodil ansambel Avsenik. Begunjski Elan je bil gonilna sila alpskega smučanja v Sloveniji, z kulinaričnimi "Okusi Radol'ce" pa boste vsako leto v izbranih odličnih restavracijah razvajali svoje brbončice.
Za pot nazaj do Mojstrane, si lahko izberete naš kombi prevoz, če pa želite dodati turi pridih kraljevskosti, pa lahko nazaj odkolesarite.
Slovenski planinski muzej (650 m) - Jesenice (585 m) - Žirovnica (550 m) - Begunje (570 m) - Radovljica (490 m) - Lesce (500 m) - Jesenice (585 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Tura se začne na parkirišču pred Slovenskim planinskim muzejem (650 m). Najprej se usmerimo proti vasi Dovje in na glavnem križišču v Mojstrani zavijemo desno. Prečkamo most čez reko Bistrico in nadaljujemo mimo smučišča. Pot nas vodi do savskega mostu, kjer zavijemo desno na kolesarsko stezo. Mimo počivališča Topolino (na nasprotni strani reke Save) nadaljujemo v smeri Jesenic.
Na prvem križišču z normalno cesto (za platojem Karavanke) zavijemo levo navzdol in se držimo te ceste do nadvoza nad avtocesto. Na desni so smerne table za Jesenice; sledimo kolesarski stezi vse do Podmežakle. Ves čas se držimo naravnost 2 km, dokler ne pridemo do križišča z glavno cesto. Na levi strani opazimo savski most. Zavijemo desno in navzgor proti Blejski Dobravi, kjer so smerne table za Juliana trail.
Ko se klanec zravna, zavijemo levo za Lipce in skozi vas naravnost. Na koncu vasi se vzpnemo čez nadvoz avtoceste ter nadaljujemo naravnost do križišča, kjer vidimo tovarniške obrate. Tukaj zavijemo levo v smeri Žirovnice in po cesti prispemo do križišča z makedamsko cesto, ki vodi naprej v Žirovnico.
Zavijemo levo za Žirovnico na makedamsko cesto, ki rahlo narašča in se nato spušča do konca polja. Cesta se spusti pod avtocestni viadukt Moste, nato prečkamo jez in se vzpnemo do glavne ceste Jesenice - Radovljica. Prečkamo glavno cesto in se priključimo stranski cesti za Moste - Žirovnico. Po njej gremo skozi Moste, prečkamo železniški prehod in pridemo v Žirovnico.
200 m naprej od trgovine Mercator zavijemo levo (smerna tabla Julijana trail) proti Čopovi rojstni hiši ter nadaljujemo naravnost do nje. Od tu naprej zavijemo po stranski ulici 100 m in nato desno do križišča z glavno cesto. V križišču zavijemo levo in nadaljujemo po glavni cesti do vasi Breznica. Tu gremo mimo cerkve in pokopališča ter za trgovino na levi strani takoj zavijemo levo v stransko ulico (smerna tabla za čebeljnjak) proti Janševemu čebelnjaku.
Po ulici nadaljujemo 50 m in zavijemo levo. Po ogledu se vrnemo na glavno cesto, zavijemo desno in po 30 m takoj levo za Vrbo. Po tej cesti gremo naravnost 300 m, nato zavijemo levo na cesarsko cesto. Sledimo cesti (v vseh križiščih z glavnimi) do Begunj. Ko pridemo iz cesarske ceste (makedamska cesta) na glavno, jo prečkamo in gremo naravnost skozi Zapuže.
Nadaljujemo do centra vasi, pred mostom pa zavijemo desno za Novo Vas. Gremo naravnost skozi Novo Vas do podvoza z avtocesto, prečkamo semaforizirano križišče (kolesarska steza) in nadaljujemo proti centru Radovljice. Naravnost gremo mimo Vurnikovega trga, nato pred avtobusno postajo zavijemo levo proti grajskemu parku. Skozi grajski park pridemo do starega mestnega jedra – Linhartovega trga.
Tukaj se lahko izlet konča, lahko pa pokličete naš prevoz ali nadaljujete s kolesom domov.
Od trga se po glavni cesti (kolesarska steza) odpravimo proti Lescam. Do konca naselja, preden se cesta začne spuščati, zavijemo desno v stransko ulico. Po njej gremo do konca, kjer pridemo do železniške proge. Levo vstopimo v železniški tunel, nato pa se spustimo proti levi, kjer se priključimo kolovozu. Po njem ves čas nadaljujemo naravnost. Poteka ob železnici in nas pripelje do makedamske ceste, po kateri nadaljujemo naravnost.
Cesta vodi ob avtocesti do naselja Breg. Tukaj zavijemo desno čez nadvoz nad avtocesto; po prečkanju nadvoza zavijemo levo v stransko ulico in nadaljujemo naravnost. Na koncu le te gremo skozi podvoz in se vzpnemo levo. Tako prispemo v Moste. Sledimo glavni cesti skozi Moste (velik ovinek) do križišča z glavno cesto, ki pelje nazaj v smeri Lesc. Prečkamo jo in se na drugi strani spustimo do jezu Moste.
Prečkamo jez in na drugi strani se strmo vzpnemo po makedamski cesti. Pridemo na plano in po cesti nadaljujemo v smeri Blejske Dobrave. V prvem križišču (na nasprotni strani je industrijska cona) zavijemo levo v smeri Blejske Dobrave. Sledimo naravnost mimo cone, na koncu cone ponovno zavijemo levo. Gremo skozi podvoz z železnico in takoj za tem desno nazaj za Blejsko Dobravo.
Skozi vas se na koncu vasi spustimo navzdol do glavne ceste, ki pride iz Gorij. Zavijemo desno po njej in na pločnik ter ves čas navzdol do savskega mostu.
Pred mostom zavijemo levo za Podmežaklo. Sledi rahel vzpon, nato spust, ki nas pripelje do križišča pred hokejsko dvorano. Tukaj gremo še kar naravnost do podvoza avtoceste in se priključimo kolesarski stezi. Po njej nadaljujemo ves čas. Pri viaduktu na desni, kjer avtocesta prečka Karavanke, nas na kolesarski stezi čakata še dva strma vzpona, nato pa se spustimo do počivališča Topolino, ki se nahaja blizu Mojstrane.
Do Topolina gremo čez brv čez reko Savo Dolinko. Od tam se vrnemo na kolesarsko stezo, prečkamo glavno cesto in gremo mimo cerkve Sv. Klemena in smučišča, nato prečkamo most čez reko Bistrico do glavnega križišča.
Zavijemo levo v smeri Vrat in se vrnemo do našega izhodišča – Slovenskega planinskega muzeja.
"Zmagujem zato, ker se kljub neznosni bolečini in smrtni utrujenosti preprosto nočem ustaviti," je dejal pokojni Jure Robič, večkratni zmagovalec dirke po Ameriki. Njegovo ime nosi kolesarska pot, ki poteka po stari železniški ...
Kraljevski družinski izlet, ki ga lahko opravite na dva načina. Prva možnost je, da izlet zaključite z vodno osvežitvijo pri Blejskem jezeru in greste nazaj v Mojstrano s prevozom, druga možnost pa je, da se na izhodišče vrnete...
