Triglavsko kraljestvo iz smeri Mojstrane obdajajo tri ledeniške doline, ki nas lahko popeljejo v njegovo nedrje. To so Krma, Kot in Vrata. Najdaljša dolina je Vrata, v katero lahko vstopimo neposredno iz Mojstrane, prav tako pa velja za najlepšo med tremi. V njenem zatrepu se pred nami postavi mogočen 1300 m visok in 3500 m širok zid po imenu Severna triglavska stena, ki se ponaša z več kot 140 alpinističnimi smermi. Najdaljša 1300 m dolga nemška smer poteka prav na vrh Očaka, najbolj poznana smer pa poteka preko osrednjega triglavskega stebra, poimenovanega po skalašu Jožu Čopu - Čopov steber.
Aljažev dom v Vratih je koča, ki jo je dal zgraditi sam Jakob Aljaž že v začetku 20. stoletja in je izvrstna izhodiščna točka za ture v Julijskih Alpah. Mi pa se bomo na našem izletu v poletnem času lahko okrepčali pri Koči pri Peričniku, ki leži ob istoimenskem slapu, ki bo naš glavni cilj izleta.
Slap Peričnik je poleg Severne triglavske stene druga največja atrakcija doline in leži ravno na polovici doline na južni strani v pobočjih Lengarjevega Komna. Sam potok je kratek in se v dveh visokih kaskadah spusti v reko Triglavska Bistrica. Pri tem nastaneta zgornji slap Peričnik in spodnji slap Peričnik. Zgornji slap je visok 16 m, spodnji pa 52 m, oba pa strmo padeta čez konglomeratne pečine, značilne za dolino, ki jo imenujemo Galerija. V poletnem času nas bo prš iz slapu prijetno ohladil, v pravem zimskem času pa si bomo lahko na daleč ogledovali tudi alpiniste, kako premagujejo ledno vertikalo in odganjajo sile stiriofobije.
Naša pot bo ponovno krožna in bo v prvem delu do slapu potekala po levem bregu reke Triglavska Bistrica (gledano navzgor po dolini - desni del), ki bo potekala po obnovljeni lovski poti (neoznačena pot). Od slapu nazaj v Mojstrano pa po desnem bregu reke (označena pot), kjer poteka pot Triglavske Bistrice in se bo končala pri Slovenskem planinskem muzeju.
Slovenski planinski muzej (650 m) - zgornji slap Peričnik (860 m) - spodnji slap Peričnik (820 m) - Koča pri Peričniku (750 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Od Slovenskega planinskega muzeja gremo do table Pot Triglavske Bistrice, prečkamo brv čez reko in na drugi strani zavijemo desno v smeri Vrat. Pot nadaljujemo do zelenega mostu. Tu zavijemo desno čez most in takoj za mostom levo na makadamsko cesto, po kateri nadaljujemo ob reki. Pri prvem križišču makadamskih cest zavijemo desno na glavno cesto. Tu zavijemo levo in naprej ob robu v smeri Vrat. Kmalu se nam na desni pokaže gozdna vlaka, zaprta z rampo. Po njej mimo Lengarjevega rovta (levo spodaj) se počasi vzpenjamo in po slabem kilometru se gozdna vlaka konča ter pridemo na dobro uhojeno pot, ki je ozka. Vsi odcepi so na LEVO in označeni z možici. Nikoli ne zavijamo na desno gor v hrib. Po poti cca. 500 m ponovno pridemo na vlako in po njej naprej cca. 400 m. Iz vlake levo na pot, označeno z možicem. Od tu naprej je pot ozka in poteka dostikrat nad in ob robu Galerij (konglomeratnih sten), tako da previdnost pri hoji ni odveč. Slab kilometer pred slapom pridemo na razcepišče treh poti. Sledimo ponovno levo na rob galerij. Križišče je označeno z možicem. Po cca. 500 m se nam odpre pogled na čisto pravo Galerijo, in tukaj gre pot pod njo. Previdnost ne bo odveč. Na koncu galerije pot zavije okoli ovinka in kmalu se znajdemo pri zgornjem slapu. Za slapom prečkamo na drugo stran in po poti pridemo do spodnjega slapu. Previdno, saj je lesena ograja podrta; čez visoke kamnite stopnice pa tudi previdno. Pod njimi še malo navzdol in levo do spodnjega slapu. Od tam se vrnemo na pot in navzdol do ceste za Vrata. Levo do Koče pri Peričniku (odprta je v poletni planinski sezoni in ob vikendih v pred- in posezoni, zaprta pa v pozno jesenskem in zimskem času). Od tu po cesti 500 m, nato desno na Pot Triglavske Bistrice. Čez brv na desni breg in tu nadaljujemo vse do naslednjega mostu. Pred mostom zavijemo desno in še naprej po desnem bregu do elektrarne pri Rosu, kjer je informativna tabla o Tehnološki učni poti. Naravnost po desnem bregu reke do zelenega mostu, ki smo ga prečkali na začetku ture. Tu naravnost nasproti hiše Kofler Sport levo navzdol do reke in čez brv na parkirišče Slovenskega planinskega muzeja.
Mojstrana, nekoč industrijsko središče s priznano cementarno iz 19. stoletja, danes ponuja bogato kombinacijo zgodovine in različnih dogodivščin. Obiskovalci lahko raziskujejo umetno jezero Kreda, se povzpnejo na slikovito Kosm...
Mojstrana, ki je zgodovinsko povezana z železarsko industrijo in s proizvodnjo cementa, ponuja potovanje skozi svojo industrijsko preteklost na tehnološki izobraževalni poti, ki vodi do slikovitega Grančišča z osupljivimi razgl...
Začnite svojo pot pri Topolinu, prečkajte slikoviti most čez reko Savo in sledite razgledni poti po stari železniški trasi. Odkrijte čar Mojstrane, pravljične znamenitosti Triglava ter se potopite v lokalne legende. Ko prispete...
Raziščite triglavske pravljice v Mojstrani in Dovjem ob ilustriranih zgodbah, kot so na pirmer "Črne mačke pri Požgancovem mostu." Pot začnite v Slovenskem planinskem muzeju, obiščite zgodovinske znamenitosti in uživajte v osup...
