Po poteh Triglavskih pravljic in pogled na Triglav

Zakleti mački na Požgancevem mostu, Gorski mož pri Peričniku in še bi lahko naštevali so del zgodbic zbirke Triglavskih pravljic, ki jih je zbral po starih ljudskih pripovedkah pesnik, pisatelj in dramatik Mirko Kunčič (1899–1984). V predstavi na prostem - Rajže po poteh Triglavskih pravljic, ki se odvija v Mojstrani in na Dovjem, sta jih leta 2003 udejanila Marsel in Leona Gomboc, predstava pa je bila izvrstna tako za mladino kot odrasle. Metka Kern Trček in France Voga z ilustracijami Špele Oblak so pravljice priredili v knjigo Triglavske pripovedke, da bi se otroci spoznali s pravljičnim svetom pod Triglavom, mi pa se bomo na izletu v živo srečali s poslikavami na starih domačijah v Mojstrani in na Dovjem.

Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer se izlet začne, deluje od leta 2010 in je poleg svoje bogate muzejske zbirke poznan tudi po tem, da pod svojo streho gosti prvi reševalni helikopter, ki je nudil pomoč pri reševanju gorskim reševalcem celotne Slovenije. Leto prvega poleta in nudenja pomoči se piše 1968. Od muzeja se lahko mimo bivaka usmerite do vrta Viharnik, ki s svojimi neštetimi lučkami in jaslicami razveseljuje obiskovalce predvsem v božičnem času, del le tega pa je tudi posvečen našim olimpijcem. Slednjim je septembra leta 2016 občina Kranjska Gora z izgradnjo trga pokazala tudi znak spoštovanja. 21 športnic in športnikov se je iz našega kraja zvrstilo na zimskih olimpijskih igrah. Mojstrana se tako ponaša kot kraj z največ olimpijci v Sloveniji.

Sledimo skozi staro vaško jedro Mojstrane, kjer bomo pri Čborjevi hiši (tako se reče po domače) videli na hiši prvo risbo Triglavskih pravljic: Zakleti mački na Požgancevem mostu, malo naprej ob glavni cesti pa Pr’ Krulovčevih še drugo risbo: Gorski mož pri Peričniku. Zakleti mački nas počakajo na Požgancevem mostu, poimenovanem po istoimenski gostilni, ki je delovala v obdobju Jakoba Aljaža. Gospod Požganc je bil Aljažev delovodja pri gradnjah koč v triglavskem pogorju. Most je danes razglašen za spomenik kulturne dediščine, okrašen z umetelnimi lučmi.

Po pešpoti se bomo vzpenjali proti vasi Dovje, prečkali glavno cesto in se kmalu znašli pri vaški cerkvi Svetega Mihaela. Zgradili so jo v začetku 14. stoletja, arhitekturni slog pa je mešan, saj so cerkev skozi zgodovino velikokrat prezidali. Videti je sledi gotike, bila je prezidana v neorenesančnem slogu in pokrita s skodlami. 38 let je v njej služboval tudi župnik Jakob Aljaž, ki se je s svojim delom in požrtvovalnostjo zapisal v zgodovino Slovencev, njegov spomenik pa najdete ob glavni cesti.

Na poti skozi vas Dovje bomo poleg že omenjenih risb Triglavskih pravljic srečali še: Farovski hlev: Legenda o dovški cerkvi, Jencnova hiša: Večer na Planini, Šetinova hiša: Zob svete Hleme pod Žolnežnom, Brencetova hiša: Mlinca puščavnika Sablce, Bvaščeva hiša: Skrivnost Blaščeve jame, Drašlerjeva hiša: Zlato jezero v Močilniku nad Dovjem. Od slednje hiše se bomo dvignili nad vasjo Dovje do platoja, kjer je stala bivša graničarska karavla in kjer se nam odpre čudovit pogled na Dovje, Mojstrano in kraljestvo Triglava ter Julijskih Alp.

Dovje je vas z zdravilno klimo, ki se sonči na pobočju Karavank na 704 m nadmorske višine. V gručasti vasi živi okrog 700 prebivalcev. Vas ima tisočletno tradicijo, ime Dovje pa naj bi dobila po dolgih njivah, ki so jih v terasah pod vasjo skozi stoletja oblikovali marljivi domačini. Prvič se posest Dovje omenja v letih 1015 in nato 1033, ko sta škof Konrad II in grof Alberik dovško posest podarila freinškim škofom. Vas je ohranila kmečko tradicijo in mnoge alpske značilnosti, kot so polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše in čopasta streha. Na sredi vasi stoji obnovljena kovačnica Pr' Katr. Nad vasjo se bomo sprehodili do Sedučnikovega potoka in se spustili nazaj v Mojstrano, prečkali Savo Dolinko in se pod Grančiščem vrnili do Slovenskega planinskega muzeja.