Mojstrana v svojem imenu nosi besedo "mojster", kar ni naključje. V preteklosti je v tem kraju delovalo več obrti, kar dokazuje, da je nastanek in razvoj naselja tesno povezan s fužinarstvom. Konec 14. stoletja so v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo, Mojstrana pa je bila znana tudi po številnih mlinah in žagah. Konec 19. stoletja se je železarska tradicija preusmerila v izdelovanje cementa, in z izgradnjo cementarne je Mojstrana postala industrijska vas.
Tehnološka učna pot nas popelje v začetek 20. stoletja, ko je bila cementarna že v polnem teku. Zgradil jo je dunajski inženir Pius Amman na skrajnem severozahodu vasi, v predelu, ki danes imenujemo "Fabrka". Najboljša surovina za izdelavo cementa je bila kreda, ki so jo kopali nedaleč stran in jo s posebnimi vagoni vozili v Mojstrano. Zaradi izkopavanja je tam danes umetno jezero, ki služi kot mokrišče z bogatim živalskim svetom, v katerem kraljujejo žabe. V preteklosti je to območje služilo kot vaško kopališče, kjer so prirejali tudi skoke s smučmi v vodo. Ker je tovarna potrebovala veliko delovne sile, so uvozili številne nemško govoreče prebivalce. Že leta 1895 so zgradili približno 20 m visok in 1.500 m dolg akvadukt, ki je vodil vodo od Rosa do tovarne in poganjal turbine za proizvodnjo električne energije. Spomine na te stare čase bomo doživeli na krožni poti.
Grančišče bo naše "češnje na vrhu torte", saj se iz njega odpirajo čudoviti razgledi na Mojstrano, Dovje in Karavanke. Ko se obrnemo na drugo stran, se nam odpre pogled na triglavsko pogorje. Le streljaj stran nas čaka Aljažev stolp, kjer na vzhodni steni izstopita dve ferati, zgrajeni konec leta 2015: Aljaževa pot (B, 250 m) in Pot mojstranških veveric (C/D, 250 m), ki vas zagotovo ne bosta pustili ravnodušne.
Sestopili bomo na severno stran proti Boru in od tam preko Prodov – nogometno igrišče – vstopili v park Triglavski gaj, kjer se nahaja malo jezerce Bajer. Skozi stari del vasi se bomo sprehodili do Trga olimpijcev, kjer je 21 športnic in športnikov iz našega kraja sodelovalo na zimskih olimpijskih igrah. Septembra 2016 je občina Kranjska Gora z izgradnjo tega trga izkazala spoštovanje tem olimpijcem, kar Mojstrano postavlja med kraje z največ olimpijci v Sloveniji.
Izlet zaključimo tam, kjer smo ga začeli, pri Slovenskem planinskem muzeju. Poleg stalne razstave "Pot k gori" in občasnih dogodkov, muzeja ne gre zamuditi zaradi odličnih virtualnih vsebin, helikopterja slovenske milice, ki je prvi sodeloval pri reševanju v gorah, virtualnega zip lina iz Triglava ter starega originalnega Bivaka II, kjer je urejena soba doživetij. Obisk muzeja je zato vsekakor vreden.
Slovenski planinski muzej (650 m) - jezero Kreda (730 m) - “Fabrka” (650 m) - Grančišče (845m) - Bor (655 m) - park Triglavski gaj (650 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Pri Slovenskem planinskem muzeju prečkamo brv čez reko Triglavsko Bistrico in se na drugi strani usmerimo desno v smeri zahoda, proti dolini Vrat. Kmalu pridemo do drugega, zelenega mostu. Nadaljujemo naravnost po Tehnološki učni poti v smeri jezera Kreda (pot št. 15) ob reki Triglavski Bistrici. Na razpotju se odcepimo levo v klanec in kmalu dosežemo jezero Kreda. Od tu se vrnemo nazaj in pred brvjo zavijemo levo v smeri doline Vrat. Spustimo se po klančku navzdol do gozdne vlake in po njej pridemo do mostu pri jezu. Prečkamo most, zavijemo desno in se vrnemo v smeri Mojstrane. 50 metrov za hišo na desni zavijemo desno na potko, ki pelje ob reki Triglavski Bistrici. Ta nas pripelje na makadamsko cesto, po kateri gremo do naselja "Fabrka", kjer je včasih stala cementarna. Nadaljujemo navzdol in za prvo večjo hišo na levi ter pred prvim blokom zavijemo levo navzgor do glavne ceste. Prečkamo glavno cesto, na desni pa vidimo usmerjevalne table za Grančišče. Gremo navzgor in proti desni. Na razcepu za Vrtaško planino zavijemo desno po poti, ki vodi na vrh sedla. Tukaj zavijemo desno v kratek klanček. Na novem sedelčku ponovno zavijemo desno in kmalu dosežemo vrh Grančišča.
Z vrha se vrnemo nazaj navzdol, držimo se desne in spodaj na sedlu zavijemo desno ter sledimo smeri severozahoda, ves čas ob robu Grančišča. Pot se počasi spušča v smeri zahoda. PREVIDNOST: občasno gre pot blizu roba stene. Ko pridemo nižje na gozdni plato, se držimo desne – dobro vidna potka z možici nas vodi po rahlem grebenu navzdol proti Boru. Pridemo na makadamsko cesto, kjer zavijemo desno in mimo stare tovarne pridemo na glavno cesto. Po glavni cesti gremo mimo nogometnega igrišča na levi do križišča. Zavijemo levo na potko, nato pa po 50 metrih desno na makadamsko cesto. Nadaljujemo po njej do drevoreda divjih kostanjev, skozi prehod v živi meji do jezera Bajer v parku Triglavski gaj. Skozi park se vrnemo na cesto in gremo naravnost skozi staro vas. V križišču zavijemo desno in naprej do križišča z glavno cesto. Po glavni cesti gremo mimo trgovine Mercator in zavijemo levo na Olimpijski trg. Nazaj na glavno cesto in po njej nadaljujemo do parkirišča pred Slovenskim planinskim muzejem.
Mojstrana, nekoč industrijsko središče s priznano cementarno iz 19. stoletja, danes ponuja bogato kombinacijo zgodovine in različnih dogodivščin. Obiskovalci lahko raziskujejo umetno jezero Kreda, se povzpnejo na slikovito Kosm...
Začnite svojo pot pri Topolinu, prečkajte slikoviti most čez reko Savo in sledite razgledni poti po stari železniški trasi. Odkrijte čar Mojstrane, pravljične znamenitosti Triglava ter se potopite v lokalne legende. Ko prispete...
Raziščite triglavske pravljice v Mojstrani in Dovjem ob ilustriranih zgodbah, kot so na pirmer "Črne mačke pri Požgancovem mostu." Pot začnite v Slovenskem planinskem muzeju, obiščite zgodovinske znamenitosti in uživajte v osup...
