Planota Mežakla in razgledna točka na Julijske Alpe – Jerebikovec

Bodite pozorni

SPUST: Spusti potekajo po gorskih poteh, zato prosimo, da upoštevate pravila kolesarjenja za enosledne spuste.

PREVOZ ALI NAJEM E-KOLES:

Izlet je dolg in za nekatere lahko tudi naporen. Premagati je potrebno večjo razdaljo in višinsko razliko, tako da če niste vajeni takih razlik, priporočamo bodisi najem električnega kolesa, bodisi prevoz za vas in kolesa.

(Kofler sport: [https://www.kofler-sport.si](https://www.kofler-sport.si))

Za kolesarska priporočila glede na zahtevnost terena si oglejte stopnje in njihove opise.

Vsebina spletne strani je zgolj informativne narave. Preberite pravno obvestilo.

Planota Mežakla je ena od treh večjih visokih planot v Triglavskem narodnem parku. Nahaja se v Julijskih Alpah med reko Radovno na jugu in Savo Dolinko na severu. Njena povprečna višina je približno 1200 metrov, najvišja točka pa je Jerebikovec na 1593 metrih. Na zahodu doseže sotočje dolin Krma, Kot in Vrata, na vzhodu pa se razteza do Bleda in Vintgarja. Površje planote je apnenčasto in zakraselo, na njej pa najdemo tudi nekaj kraških jam, kot je Snežna jama na vzhodni strani Mežakle pod Planškovim vrhom na 1299 metrih nad Jesenicami.

Naravni most na Mežakli je zanimiv naravni pojav, ki je nastal zaradi erozije vode in neenakomernega preperevanja kamnin z različno odpornostjo. Most se nahaja tik pod severnim robom Mežakle, kjer apnenčasti greben preči sotesko v elegantnem naravnem loku, ki meri približno 15 metrov v dolžino, 8 metrov v višino in 3 metre v širino. Vendar naša pot ne bo vodila do tja, temveč na najvišji vrh planote.

Kolesarili bomo skozi Jesenice in se nato spustili preko Kočne do Poljan, kjer bomo našli odcep proti planoti.

Jesenice so železarski, hokejski, delavski in upravni center Zgornjesavske doline. Mesto, znano kot "mesto jekla in cvetja" ali "mesto rdečega prahu", je danes prepoznavno po proizvodnji prvovrstnega jekla. Rudarstvo in železarstvo v tem območju segata v 14. stoletje, kar spominja tudi Stara rudarska pot. Jesenice so tudi kraj, kjer so se v dvorani Podmežakla izurili najboljši hokejisti v državi, vključno z Anžetom Kopitarjem, ki je prodrl v NHL. Mesto je poznano tudi po ključavnicah in narcisah, ki uspevajo na Planinah pod Golico in Plavškem rovtu. Zaradi potreb po delovni sili v železarstvu je mesto postalo multikulturno, saj se je vanj priselilo veliko delavcev iz "bratskih" narodov nekdanje Jugoslavije. Danes na zlato dobo železarskih obratov spominja le še stari, visok in obnovljen dimnik, viden s kolesarske poti.

V daljnem vzhodnem delu planote Mežakla bomo na pot vstopili pri Poljanah. Omrežje makadamskih poti nas bo popeljalo do našega najvišjega cilja. Med potjo bomo prečkali številne travnike in jase, kot so Rekarjev rovt, Planina Ravno in Planina Oblek, ter mnoge manj izrazite vrhove, kot so Planski vrh (1299 m), Oblek (1269 m) in Kisovec (1113 m), pa tudi številne samotne vikendice. Po 14-kilometrskem vzponu po makadamu bomo dosegli vzhodni rob najvišjega vrha planote, Jerebikovec (1593 m), do katerega se bomo povzpeli po neoznačeni, a dobro vidni poti.

Na vrhu Jerebikovca (1593 m) nas bodo nagradili božanski razgledi na divji svet Julijskih Alp, vključno s Triglavom (2864 m), dolinami Vrata, Kot, Krma in Radovna. Zagledali bomo Peričnikov slap, stolp na vrhu Triglava pa se nam bo zdel skoraj na dosegu roke.

Spust nazaj v Mojstrano bo sprva potekal po makadamski cesti, po kateri smo prišli do vrha. Od spominskega obeležja padlim partizanom se bomo podali na strmo in zahtevno gorsko pot. Zadnji del, ko se bomo priključili asfaltirani cesti, pa bo prinesel olajšanje za zavore naših koles.

Podrobnejši opis poti

Slovenski planinski muzej (650 m) - Jesenice (500 m) - Kočna (670 m) - Jerebikovec (1593 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)

Začnemo na parkirišču pred Slovenskim planinskim muzejem (650 m). Nadaljujemo proti vasi Dovje in na glavnem križišču v Mojstrani zavijemo desno. Prečkamo most čez reko Bistrico in obidemo smučišče. Nasproti cerkvi v Mojstrani zavijemo desno navkreber in nadaljujemo po makadamski cesti, ki se vije nad glavno cesto. Dosežemo kolovoz. Na križišču kolovozov zavijemo levo. Na naslednjem križišču gremo desno. Kolovoz gre naravnost, pri spustu pa zavijemo levo in se spustimo nazaj na kolesarsko pot.

Sledimo kolesarski poti navzgor do vrha in nato nekoliko navzdol. Po hiši na desni zavijemo desno na makadamsko cesto in jo sledimo do križišča z asfaltirano cesto proti Mali Mežakli. Tukaj zavijemo levo navzdol in sledimo cesti do nadvoza čez avtocesto. Zavijemo desno - smerne table za Jesenice - in sledimo kolesarski poti do Podmežakle. Čez naselje gremo naravnost 2 km do križišča z glavno cesto. Most čez Savo je na levi. Zavijemo desno in navzgor proti Blejski Dobravi - sledimo oznakam za Julijano pot.

Nadaljujemo po glavni cesti, ki se vzpenja do vasi Kočna. Od tam nadaljujemo po cesti, nekoliko navzdol do majhnega naselja Poljane. Čez naselje do prvega ovinka in navzdol do drugega. Tukaj zavijemo desno na makadamsko cesto. Sledimo ji naravnost dolgo in strmo navzgor do odcepa za Obranca, Zakop... Tukaj nadaljujemo naravnost, NE desno. Nadaljujemo naravnost in navzgor do prvega travnika, kjer se nam odpre razgled na Julijske Alpe, namreč travnik Oblek desno in travnik Ravne levo. Prečkamo travnike in na koncu zavijemo desno navzgor mimo gozdarske koče. Čez gozd se nam na levi nenehno odpira razgled na dolino Radovna in gore nad Pokljuko. Nadaljujemo naravnost po dobro uhojeni makadamski cesti, ki je glavna pot čez planoto. Dosežemo zeleno zaporo čez glavno cesto, kmalu za zaporo pa se znajdemo na križišču s tremi potmi. Tukaj zavijemo levo in nadaljujemo po tej dobro uhojeni makadamski cesti. Vedno smo na levi strani planote z razgledom navzdol na dolino Radovna. Cesta se nekoliko spušča, na koncu pa se vzpenja v 7 serpentinah do najvišje točke kolesarjenja, kjer se začne pot na Jerebikovec (1593 m) (vzhodna stran hriba na 1450 m). Tukaj pustimo kolesa in se po dobro vidni, a neoznačeni poti povzpnemo do vrha Jerebikovca, kjer se odpre čudovit razgled.

Spustimo se po isti poti. Od kraja, kjer smo pustili kolesa, sledimo makadamski cesti (severna stran Jerebikovca) do Tilčevega rovta, ki je zarasel. Spustimo se po kolovozu in nato zavijemo levo na gorsko pot. Do spominskega obeležja padlim partizanom (1345 m) in nato zelo strm spust nazaj v Mojstrano. Spust je nenehno strm. V zgornjem delu do "počivališča" (1000 m) je vijugast (S6), po teh vijugastih odsekih (7 ovinkov) je strm del z zelo kratkimi ovinki (S5), na koncu se spustimo do "počivališča", kjer se odpre razgled na Dovje (S5). Od "počivališča" strmo navzdol po razgibanem terenu, običajno izpiranem z vodo, do naslednjega ovinka levo (S5) in precej strmo navzdol do asfaltirane ceste (S4). Zavijemo desno na asfaltno cesto in navzdol do ostrih ovinkov, kjer se na levo odcepi makadamska cesta. Zavijemo levo na to cesto in navzdol mimo teniških igrišč, še enkrat navzdol do zelenega visečega mostu čez reko Bistrico. Prečkamo most in gremo naravnost do križišča z glavno cesto. Zavijemo desno navzdol do našega izhodišča - Slovenskega planinskega muzeja.