Tokrat bo sledil skok iz naše občine Kranjska Gora v občino Jesenice, konkretneje na področje Plavškega rovta in Planine pod Golico, kjer se bohotita hribovska dvojčka Španov vrh 1334 m in Črni vrh 1366 m. Ko pride zgodnja in tudi pozna pomlad, je področje posejano z belimi narcisami, oz. “ključavnicami”, kot jim pravijo domačini. So seveda zaščitene, tako da je trganje prepovedano. Zgodaj pomladi se pričnejo prebujati na travnikih v vaseh, bolj pozno pa na Golici 1835 m in okoliških vrhovi, kjer se hribi po zimskem obdobju ponovno obarvajo v belo.
Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Niso ga ubogale. Zato je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice.
Poleg že omenjenih “ključavnic” pa je bilo področje Planine pod Golico dobro poznano tudi po fužinarstvu. Spodaj v “mestu jekla in cvetja”, kot se imenujejo Jesenice, danes stoji največja jeklarna in železarna v Sloveniji, ki je v svojih najboljših letih zaposlovala preko 7.500 ljudi. Na fužinarsko dobo nas bo opomnila Stara rudna pot, dolga 8.300 m, kjer se premaga višinska razlika 600 m in ki govori o tem, kako so iz nahajališč železove rude na področju, kjer bomo kolesarili (najbolj poznani v Savskih jamah), le to prenašali v plavže na Stari Savi na Jesenicah.
Področje Planine pod Golico je seveda poznano tudi kot odlično izhodišče za planinske ture v okolici z Golico 1835 m. Na našem glavnem cilju, Španovem vrhu 1334 m, pa bomo doživeli božanske razglede na vso bližnjo in daljno okolico. Škoda je edino ta, da dobro poznan smučarsko rekreacijski center, ki je včasih v obdobju dobrih zim deloval s polno paro, danes ne deluje več.
Tura bo izredno razgibana in se do našega glavnega cilja Španovega vrha 1334 m v prvem delu do sedla pod Visokami 1200 m vzpenjamo, se nato spustimo v Plavški rovt 880 m ter nato ponovno dvignemo do Španovega vrha 1334 m.
Najvišjo točko bomo dosegli malo pred Španovim vrhom, in sicer pri koči gorske reševalne službe Jesenice v Črnem vrhu 1366 m, ki pa ni tak razglednik kot njegov sosed Španov vrh, kjer ste v času poletne sezone in ob vikendih lahko postreženi tudi z pijačo.
Vzponi potekajo po makedamskih cestah, kolovozih, v zadnjem delu od križišča Križovec 1222 m do Črnega vrha pa bo tura potekala po poti, tako da bo potrebno na določenih delih kolo tudi nesti oz. potiskati.
Spusti potekajo po makedamski cesti v prvem delu iz sedla pod Visokami do odcepa za Plavški rovt. Vsi ostali spusti pa so potem po kolovozih in bolj ali manj strmih enoslednicah - planinskih poteh.
PROSIMO upoštevajte TURNO KOLESARSKA PRIPOROČILA PZS!
Slovenski planinski muzej (650 m) - Dovje (710 m) - sedlo pod Visokami (1200 m) - Plavški rovt (890 m) - Planina pod Golico (940 m) - Črni vrh (1366 m) - Jesenice (500 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Na pot se odpravimo s parkirišča pred Slovenskim planinskim muzejem (650 m). Nadaljujemo v smer proti vasi Dovje in v glavnem križišču v Mojstrani gremo naravnost. Prečkamo Požgancev most čez Savo Dolinko in se vzpnemo do glavne ceste. Prečkamo in gremo naprej do vasi Dovje. V vasi zavijemo desno po prednostni cesti in se peljemo skozi vas, prečkamo trg naravnost in gremo navzgor mimo čebeljnaka skozi ozko ulico. Na križišču levo navzgor in naslednjem desno ter pridemo mimo zadnjih hiš na makedamsko cesto, ki gre navzgor.
Do križišča in potem rahlo navzdol do glavnega križišča, kjer se razcepi za Mlinco ali Dovško Babo. Tukaj naravnost v smeri Dovške Babe. Sedaj po njej ves čas naravnost do elektrarne Mlinca na levi (potok) in tam naprej počasi navzgor mimo Blaščeve skale, in do ostre serpentine, kjer je odličen razglednik nad Mojstrano - klopica. Naprej do naslednjega križišča, kjer se gre naravnost za Visoke - Jesenice (1090 m). Tukaj naravnost za Visoke, smer Jesenice do sedla (1200 m).
Spust po makedamski cesti naprej navzdol mimo Rogarjevega rovta do zapornice! Na desni strani (1100 m) desno navzdol na planinsko pot za Plavški rovt (neoznačena pot). V prvem delu spust (S2-3), v drugem delu pred Plavškim rovtom pridemo na kolovoz (S1) in se po njem spustimo v vas. Na križišču z asfaltno cesto desno navzdol po asfaltni cesti do naslednjega križišča (cca 200 m) in tukaj levo za smer Planine pod Golico (940 m). Smerne table za Julijana trail. Ves čas po kolovozih, v prvem delu navzdol, v drugem delu navzgor mimo pašnikov in čez dvorišče kmetije (previdnost - spoštovanje) naprej po makedamski do križišča z asfaltno cesto. Tukaj desno in nazaj v smeri Jesenic, počasi navzgor do križišča z glavno cesto.
Desno na glavno cesto in preden se začne cesta spuščati, v križišču levo za Prihode - smerne table Javorniški rovti. Sprva po asfaltni cesti, ki preide v makedam, dobrih 7 km v smeri Križovca (1222 m). 300 m pred križiščem za Križovec levo - višina 1250 m na neoznačeno planinsko pot, ki vodi do Črnega vrha (1366 m). Po njej, mestoma je potrebno kolo potiskati oz. nositi, do Črnega vrha (1366 m). Pot nas vodi mimo zavetišča GRS, kjer preide v kolovoz.
Po kolovozu se spuščamo nekaj metrov in v gozdiču zavijemo levo (S1). Sledi kratek spust do sedla pod Španovim vrhom (S1), kjer sledi kratek vzpon do zgornje postaje najstarejše sedežnice v Sloveniji. Vrhunski razglednik. Julijci in Karavanke se odprejo kot na dlani.
Sledimo uhojeni poti in se držimo vzhodnega dela smučišča. Pot preide v kolovoz in vodi mimo nekaj vikendov. Strm, a tehnično nezahteven kolovoz (S3) se v trenutku spremeni v planinsko pot (S5), kjer predlagamo nošnjo kolesa nekaj metrov. Po cca 20 metrih zopet pridemo na kolovoz (S2), kjer se spustimo desno navzdol. Kolovoz nas pripelje nazaj do smučišča, kjer nadaljujemo spust do srednje postaje sedežnice. Pri srednji postaji zavijemo levo v gozd po komaj opaznem kolovozu, ki nas pripelje do opuščene kmetije v bližini bivšega smučarskega doma.
Pri kmetiji nadaljujemo spust ob ogradi vzdolž grebena. Travnati kolovoz bo po nekaj sto metrih zavil v gozd, kjer se spust nadaljuje. Vendar POZORNO!!! Naslednji odcep se skriva za drevesom. Spust poteka po kolovozu mimo opuščenega senika. Takoj za prvo veliko smreko na levi boste poiskali komaj vidno stezo. Steza se spremeni v markirano pot, ki vas bo vodila mimo vikenda proti Skavarjevemu rovtu.
Od vikenda se pot rahlo vzpne in potem lep grebenski spust skozi redek gozd po markirani poti (S3). Na višini 1000 m n.m. se držimo po stezi naravnost. Pot se ustrmi, je tehnično nezahtevna, vendar strmina narekuje previdnost. V ključu nad cesto zavijemo levo na cesto in potem spust nadaljujemo po cesti približno 200 m. Na neizraziti čistini, kjer je pripravljena izravnan za parkiranje nekaj vozil, desno v gozdu poiščemo staro rudno pot, ki se skriva med drevesi.
Lep spust po gozdni poti je vmes prekinjen zaradi prevrnjenega štora, ki ga je v vseh letih lepo obrasel mah in zasula zemljina. Takoj za štorom nadaljujemo po isti poti naravnost naprej, ki nas pripelje na cesto pri Skavarjevem rovtu. Nekaj metrov po cesti zavijemo levo na prvi kolovoz. Preden se začne kolovoz vzpenjati, zavijemo desno na stezico, ki nas skozi gozd pelje do kolovoza. Po kolovozu se spuščamo do razpotja kolovoza in komaj opazne stezice za kupom razpadajočega vejevja (S2). Spust ob suhi strugi potoka nas pripelje do gozdne ceste, ki jo prečkamo in po strmi, z koreninami razgibani stezi nadaljujemo skozi gozd.
Na razpotjih stezic se držimo levo in v strmem spustu prispemo do male kapelice, posvečene sv. Barbari (S3-4). Takoj za kapelico zavijemo desno po ozki stezici in mimo stanovanjske hiše nadaljujemo spust do vodnega zajetja. Pod vodnim zajetjem prečkamo rudno pot in se po parih stopnicah spuščamo naprej po gozdu. Steza v ključih pride do ceste, ki vodi proti Planini pod Golico. Cesto spet prečkamo in po komaj opazni stezici končamo spust pri stanovanjskem bloku na Bokalovi ulici.
Po njej nadaljujemo desno proti Titovi cesti. Iz poti pridemo dol na Bokalovo ulico na Jesenicah. Po njej desno do konca in potem navzdol do glavne ceste Titove ceste. Desno in potem naravnost 100 m do semaforiziranega križišča. Tukaj levo in navzdol ter v naslednjem križišču levo navzgor v klanec. Na desni strani je Zdravstvena fakulteta. Po klancu navzdol in naravnost do naslednjega križišča. Tukaj levo naravnost skozi podhod pod avtocesto in do križišča z kolesarsko stezo. Desno in naravnost v smeri Mojstrane in po cca 1,5 km, kjer se kolesarska steza spusti navzdol na plato Kravanke, gremo levo navzgor za Malo Mažakljo - asfaltna cesta in na naslednjem ovinku desno na makedamsko cesto, ki poteka nad kolesarsko stezo.
Po njej ves čas naravnost. Le ta se po 3 km priključi nazaj kolesarski stezi. Po njej naprej do glavnega križišča pri savskem mostu. Tukaj levo navzgor na glavno cesto. Po njej do Mojstrane. Prečkamo most čez reko Bistrico in v križišču levo za Vrata in po 500 m pridemo do Slovenskega planinskega muzeja.
Vršič je najvišji cestni prelaz v Sloveniji, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec preko slikovite ceste z 50 serpentinami, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno. Pot se začne pri jezeru Jasna in ponuja os...
Kolesarite do stika treh meja - Tromeje - kjer se srečajo Slovenija, Italija in Avstrija. Doživite osupljive razglede na Karnijske Alpe in dolino Planica, medtem ko raziskujete lokalno kulturo in dediščino v tej slikoviti alpsk...
Kolesarite skozi Jesenice in se povzpnite na planoto Mežakla, ki leži v Julijskih Alpah med rekama Radovna in Sava Dolinka. Na Jerebikovcu (1593 m) vas pričakajo osupljivi razgledi na Triglav in okoliške doline, kot so Vrata, K...
Kranjska Gora, zgodovinski vodilni kraj turizma v Zgornjesavski dolini, se ponaša z novo potjo Robetwist in očarljivo vasico Podkoren, znano po pokalu Vitranc. Odkrijte slikovite poti, zgodovinske makadamske ceste in slikovito ...
