Zgornjesavska dolina, kjer bomo kolesarili, se zaključuje malo naprej od vasi Rateče (870 m), ki je najseverozahodnejša slovenska vas. Nad njo se bohoti hrib Peč (1507 m), bolj znan kot Tromeja. Tu se nahaja tromeja, stičišče treh narodov: slovenskega, nemškega in italijanskega. Gre za edino točko v Evropi, kjer prihaja do tako raznolikega kulturnega stičišča. Omenjeni narodi, predvsem po letu 1991 (samostojnost Republike Slovenije), skušajo ohranjati dobre prijateljske stike z vsakoletnim srečanjem v začetku septembra.
V preteklosti so bili časi, ko je bil dostop na to območje, predvsem v času bivše Jugoslavije, zelo omejen in kolesarjenje ni bilo možno. Danes je drugače, in Peč - Tromeja je odličen razglednik. Na severu se odpira pogled na smučišče Podklošter - Arnoldstein, Ziljsko dolino in mogočni Dobrač. Na zahodu nas popeljejo pogledi v Karnijske Alpe, ki so naravni podaljšek Karavank. Ko se obrnemo na jug, zagledamo mogočno dolino Planice ter severna ostenja Mojstrovk, Travnika in Šit.
Spodaj pod nami leži vas Rateče (870 m), kjer se večina prebivalcev še vedno ukvarja z živinorejo, poljedelstvom, čebelarstvom in drugimi obrtnimi dejavnostmi, s čimer ohranjajo pristni stik z avtohtonostjo.
V ponos slovenske identitete pa je tukaj, bolj konkretneje v cerkvi Svetega Tomaža, eden izmed najstarejših zapisov v slovenskem jeziku, znan kot Rateški ali Celovški rokopis. Nastal je v drugi polovici 14. stoletja, verjetno okoli leta 1380, in ga je najbrž zapisal nemški duhovnik. Danes ga hranijo v celovškem deželnem muzeju. Lep pogled v etnologijo Rateč lahko dobimo v Kajžnkovi hiši, ki je preurejena v muzej.
Večini evropske populacije, ki prisega na šport, je to območje najbolj poznano po smučarskih skokih in poletih v Planici. Danes na tem območju leži sodoben Nordijski center Planica, odprt decembra 2015, ki se ponaša z osmimi skakalnicami, med katerimi je tudi letalnica (druga največja na svetu), kjer se dogajajo smučarski poleti, ter tekaškimi stezami za svetovni pokal. Planica je bila nosilka razvoja smučarskih poletov, saj je bila leta 1936 prvič preskočena 100 m na stari Bloudkovi velikanki, leta 1994 pa prvič čez 200 m na novi Goriškovi velikanki. Leta 2005 je bil postavljen zadnji od 41 svetovnih rekordov, ko je bil dosežen skok dolg 239 m. Trenutni planiški rekord pa znaša 252 m.
Od odprtja naprej center prireja tudi tekme za svetovni pokal v teku na smučeh.
V prvem delu bomo kolesarili po kolesarski stezi do Kranjske Gore (810 m). Za Pečmi se bomo čez makadamske in kolesarske ceste dvignili v Podkoren, skoraj do meje z Avstrijo. Sledil bo makadamski vzpon do Tromeje - Peči (1507 m), kjer bo najvišja točka ture in božanski razgledi.
Prvi del spusta iz Tromeje do križišča s cesto bo potekal po planinski poti, ki bo nekoliko cikcakasta (S2-3). Drugi del, od bivšega planinskega doma Tromeje do potoka Trebiža, bo prav tako planinska pot, lepo vozna, brez težkih tehničnih prehodov, le na koncu, kjer se dotaknemo potoka Trebiža (S2-3, mesto S4).
PROSIMO, upoštevajte TURNO KOLESARSKA PRIPOROČILA PZS!
Slovenski planinski muzej (650 m) - Kranjska Gora (810 m) - Podkoren (866 m) - Tromeja - Peč (1507 m) - Rateče (870 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Na pot se odpravimo s parkirišča pred Slovenskim planinskim muzejem (650 m). Nadaljujemo v smeri proti vasi Dovje in v glavnem križišču v Mojstrani zavijemo levo (600 m od izhodišča). Peljemo se mimo parka Triglavski gaj (makadamska cesta) in naprej čez moder most, pod katerim teče reka Sava Dolinka. Po kratkem vzponu zavijemo levo na asfaltirano kolesarsko stezo.
Nadaljujemo mimo kolesarskega postajališča (Wi-Fi točka, postajališče Sonček) v smeri Kranjske Gore (810 m). Ves čas sledimo kolesarski poti. Na poti do Kranjske Gore prečkamo tri mostove čez reko Savo Dolinko in se peljemo mimo več manjših počivališč. Ko pripeljemo v Kranjsko Goro, se kolesarska pot priključi cesti. Cesta nas najprej pelje mimo pokopališča, nato čez most čez reko Pišnico. Na koncu mostu zavijemo desno in pridemo do glavnega križišča, kjer zavijemo levo za Kranjsko Goro.
Ob avtobusni postaji zavijemo desno od hotela Lipa na ozko pot, ki pripelje na makedamsko cesto. Desno navzdol gremo v smeri glavne ceste Kranjska Gora - Podkoren. V križišču prečkamo glavno cesto in gremo naravnost v smer kampa Natura. Mimo kampa se počasi vzpenjamo do travnikov, čez katere pelje kolovoz.
Sledimo temu kolovozu, se ves čas počasi vzpenjamo in pridemo v vas Podkoren (860 m) na asfaltno cesto. Po njej gremo naravnost do križišča z glavno cesto. Po glavni cesti ves čas navzgor v smeri Korenskega sedla (700 m). Pred državno mejo je križišče z makedamskimi cestami, kjer zavijemo levo v smeri zahoda in sledimo tej makedamski cesti. Pot se zložno vzpenja (vmes se enkrat malo spusti) do križišča z makedamsko cesto, ki pripelje na Tromejo iz Rateč (cca 1280 m). V tem križišču zavijemo desno navzgor v smeri severovzhoda in po cesti vse do vrha Tromeje - Peči (1507 m).
Za povratek se poslužimo planinske poti, ki pelje v smeri juga. Pot je polna korenin in je zavita-cikcakasta (S3). Pridemo na križišče z makedamsko cesto, po kateri gremo 100 m in zavijemo ostro levo za Planinski dom Tromeja (opuščen dom - bivša graničarska karavla). Od doma sledimo planinski poti, označeni s smernimi tablami, v smeri Rateč (S2). V spodnjem delu se priključimo gozdni cesti (mesto S4). Po gozdni cesti naprej do križišča z makedamsko cesto, po kateri se spuščamo navzdol do odcepa poti za Rateče.
Zavijemo levo navzdol na pot do naselja Rateče (S2), nato levo na asfaltno cesto in skozi vas do trga. Na koncu vasi zavijemo levo na glavno cesto in skozi vas sledimo tej poti. Na koncu vasi se priključimo stari cesti, po kateri se peljemo do konca, kjer se priključimo regionalni cesti. Sledimo regionalni cesti kilometer in nato zavijemo levo za Podkoren.
Skozi vas gremo po glavni cesti. V glavnem križišču zavijemo desno in navzdol, nato pa po 50 m levo (ne smemo na glavno cesto). Po cesti gremo naravnost mimo zadnjih hiš na kolovoz do konca in nato desno na pot. Po poti pridemo do prvega odcepa desno za glavno cesto. V križišču z glavno cesto zavijemo levo in po njej 1 km do križišča za kamp Natura.
Zavijemo levo čez most (reka Sava) in takoj desno. Naprej gremo do športnega parka Ruteč in po levi strani za igriščema na pot, ki teče ob reki Savi v smeri Gozd Martuljka. Ves čas sledimo tej poti, ki je označena s tablami za Gozd Martuljek. Pot se konča pri hotelu Špik, kjer pridemo na asfaltno cesto.
Desno se usmerimo proti mostu in pred mostom zavijemo levo navzdol do kolesarske steze.
Po njej se odpravimo vse do Mojstrane. Pridemo do modrega mostu čez reko Savo. Prečkamo Savo in za mostom diagonalno zavijemo desno proti Prodom - nogometnemu igrišču. To prečkamo po zgornji zahodni strani, se priključimo na asfaltno cesto, se dvignemo v klanec, v prvem križišču zavijemo desno po ozki ulici. Na koncu zavijemo levo in kmalu desno ter pod Grančiščem v smeri muzeja. Na križišču glavne ceste zavijemo levo in naravnost do muzeja, ki je na desni.
Vršič je najvišji cestni prelaz v Sloveniji, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec preko slikovite ceste z 50 serpentinami, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno. Pot se začne pri jezeru Jasna in ponuja os...
Potovanje od Kranjske Gore do Jesenic vas popelje skozi Plavški Rovt in Planino pod Golico, znano po poljih narcis. Ta območja, bogata s pohodniškimi potmi in bogato zgodovino železarstva, nudijo osupljive razglede, avtentično ...
Kolesarite skozi Jesenice in se povzpnite na planoto Mežakla, ki leži v Julijskih Alpah med rekama Radovna in Sava Dolinka. Na Jerebikovcu (1593 m) vas pričakajo osupljivi razgledi na Triglav in okoliške doline, kot so Vrata, K...
Kranjska Gora, zgodovinski vodilni kraj turizma v Zgornjesavski dolini, se ponaša z novo potjo Robetwist in očarljivo vasico Podkoren, znano po pokalu Vitranc. Odkrijte slikovite poti, zgodovinske makadamske ceste in slikovito ...
