Tudi okoli sivega očaka Triglava se plete mnogo pravljic in bajk. Skrivnostno molčeče skale, temni gozdovi pod njimi in s soncem obsijane planine so tem pravljicam ob rojstvu botrovale. Težko najdeš pot do njih, saj so hribovski ljudje na videz precej nedostopni, vase in svojo zemljo zaverovani. Večen boj z goro in njenimi nevarnostmi jih je napravil trde, robate in svojeglave. Tako je zapisal Mirko Kunčič, avtor Triglavskih pravljic, o ljudeh in okolici z Dovjega ter Mojstrane.
Triglavske pravljice so najlepši prikaz vaških modrosti in zgodb, ki jih je poslušal pri obiskih v gostilni pri Požgancu ter v vasi. Zapisal je približno 70 pravljic, izdal pa jih je kot Triglavske pravljice, in sicer v treh zvezkih. Najbolj znane pravljice so med drugim: Kako so Dovžani Bedanca ujeli, Gorski mož nad Peričnikom, Zaklad za Grančiščem, Zakleti mački na Požgancovem mostu... Zgodbe so hudomušne, srečne, žalostne in polne pravljičnih junakov, ki pa so menda še kako prisotni med nami na vasi.
Nekoč so dovški gospodarji, da bi se izkazali, dali na pročelja hiš naslikati slike v velikosti oken. Motivi so bili različni, od krajinskih in sakralnih do rož in živali. Sčasoma je bila ta tradicija opuščena, zdaj pa se počasi vrača nazaj. Ampak ne rišejo se samo okna. V jeziku in zgodbah zbirke Triglavskih pravljic je domača akademska slikarka Špela Oblak zaenkrat našla motive za poslikave desetih hiš, tako na Dovjem kot v Mojstrani. Vsaka slika predstavlja eno zanimivo zgodbo iz Triglavskih pravljic. Dovje je vas, ki ohranja bogato tradicijo raznovrstnih srečanj in običajev. Slike na hišah imajo poleg nosilne teme napisan še naslov pravljice. Nahajajo pa se na pročeljih hiš, kjer so zraven na glinenih tablicah napisana še domača imena.
Sled za pravljicami se bo počasi izgubila, in preko Kopišča (800 m), kjer je izvrsten razgled na Mojstrano in Dovje, se bomo po označeni planinski poti napotili v Mlinco. Domačini ji pravimo tudi Tromostovje, kjer gre za stičišče dveh potokov, in sicer potoka Mlince in Žaklja.
Malo naprej bomo označeno pot zapustili in se ob potoku Žakelj napotili proti Orlovem rovtu. Sledili bomo širokemu kolovozu (opuščeni gozdni vlaki).
Na desni strani nas bo pozdravila soteska Žakelj, mi pa bomo sledili v smeri sedla Šija 2. Ko bomo prišli na sedlo in se naprej gibali po grebenu, nas bo za hrbtom pozdravil znameniti karavanški greben, ki pelje proti tretjemu najvišjemu vrhu Karavank - Kepi (2139 m) in se vije od Lepe Plevelnice preko Gubnega (2034 m), Dovške Male Kepe (2077 m) do same Kepe. Na Kepo vodi tudi označena pot, opis pa lahko dobite v naših planinskih izletih.
Od sedla pod Borovljami se bomo še naprej držali grebena, ki pelje v smeri JV in nas bo pripeljal na vrh Borovelj (1476 m). Tukaj bomo doživeli fantastičen pogled na Zgornjesavsko dolino, Julijske Alpe s Triglavom na čelu ter na tri alpske doline Vrata, Kot in Krmo. Mojstrana in Dovje bosta kot na dlani.
Spust bo sledil nazaj v smeri Vrs in Sedučnika na Dovje. Pot je neoznačena in iz sedla pod Borovljami se bomo kaj hitro spustili do istoimenskega rovta (Vrse, 1185 m), kjer stojita idilični hiški (Hartmanov vikend). Od tu se bomo spustili do makadamske ceste, jo prečkali in se ponovno po neoznačeni poti blizu potoka Sedučnik spustili do istoimenskega prostranega rovta in kmetije. Sprehodili se bomo prav čez dvorišče kmetije, kjer nas bo pričakal prisrčen pozdrav lastnika, lahko pa se bo pogovoril z nami o krajih in zgodbah, kjer smo se gibali.
Iz rovta bomo sledili cesti, ki nas bo pripeljala do Sedučnikovega potoka, se spustili nazaj v Mojstrano, prečkali Savo Dolinko in se pod Grančiščem vrnili do Slovenskega planinskega muzeja.
Slovenski planinski muzej (650 m) - Dovje (704 m) - Kopišče (800 m) - Mlinca (1065 m) - Šija 2 (1370 m) - Borovlje (1476 m) - Vrse (1085 m) - Sedučnikov rovt (926 m) - Dovje (704 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Od Slovenskega planinskega muzeja se odpravimo mimo bivaka na glavno cesto (pločnik) in se spustimo naravnost navzdol. Nasproti Pizzerije Kot zavijemo desno na Trg olimpijcev. Nato se vrnemo na glavno cesto in se spustimo do križišča. Tam zavijemo levo proti starem delu vasi in nadaljujemo naravnost. Prečkamo cesto v križišču in po ozki ulici pridemo do Čborjeve hiše, kjer se nahaja prva risba Triglavskih pravljic (TP). Desno proti glavni cesti in v križišču levo. Mimo Krulovčeve hiše pridemo do druge risbe TP na Požgancev most.
Prečkamo most in se strmo vzpnemo v Mojstranško gobelo. Pridemo do glavne ceste, jo prečkamo in se vzpnemo po Dovški gobeli. Pred križiščem nas na levi pričakuje tretja risba TP na Farovškem hlevu. Desno od glavne ceste pa nas na Jencovi hiši pričakuje četrta risba TP. Nadaljujemo mimo Stare šole, kjer je prva hiša na levi peta risba TP na Šetinovi domačiji. Sledijo še: šesta risba TP na Čenkovi domačiji, sedma risba TP na Brencetovi hiši in na vzhodni strani vaškega jedra še osma risba TP na Bvaščevi domačiji.
Od trga gremo navzgor v ozko ulico (smerne table za pot št. 17), mimo čebelnjaka. Na ozkem križišču zavijemo levo navzgor mimo Drašlerjeve hiše, kjer je zadnja, deveta risba TP. Sledimo kolovozu do makedamske ceste in nato po njej, po dveh okljukih, dosežemo plato bivše karavle - Kopišče (800 m).
Od tu se po desni strani vzpnemo na planinsko pot. Ta nas pripelje nazaj na cesto. Po cesti nadaljujemo do naslednje serpentine, kjer se po 70 m na levi pokaže pot, ki gre preko velike poseke. Gremo levo na pot, prečkamo poseko in ponovno pridemo na cesto. Takoj na drugi strani ceste pot ponovno zavije v gozd. Tukaj je tudi klopica za počitek. Pot nas ponovno pripelje do ceste, kjer gremo desno do križišča makedamskih cest. V križišču zavijemo desno proti Mlincu (Kepo smerne table). Cesta se nato spusti do Mlince, kjer se stikata potok Mlinca in potok Žakelj, ki priteče iz leve.
Gremo v smeri severozahoda (smerne table za Kepo), a po 100 m ne sledimo več tem smernim tablam, temveč gremo naprej ob potoku Žakelj po kolovozu. Prečkamo most, se rahlo dvignemo in pridemo na prodnati plato, kjer iz desne priteče potok Žakelj. Držimo se levega kolovoza, ki se počasi dviguje proti Orlovemu rovtu. Na edini serpentini se naša pot odcepi levo (ne sledimo več kolovozu, ki gre v desno). Sledimo levemu odcepu (kamniti možici) in po 50 m pridemo na malo sedelce. Pot se rahlo spusti in privede nas na melišče. Po melišču se dvignemo še 30 m in se usmerimo proti levi, kjer se nam v ruševju odpre dobro vidna pot. Sledimo tej poti, ki je mestoma strma, v spodnjem delu poteka skozi ruševje, v zgornjem delu pa pod sedlom Šija 2 skozi gozd. Ta nas pripelje na sedlo Šija 2 (1370 m).
Od sedla zavijemo levo v smeri jugovzhoda. Pot gre naprej po neizrazitem grebenu, na vrhu katerega se počasi dviguje in na koncu spusti na sedlo pod Borovljami. Od tu naprej se držimo grebena, kjer pridemo do značilnega macesna z veliko votlino v deblu. Nadaljujemo pod grebenom na zahodni strani in se vzpnemo do vrha Borovelj (1476 m).
Po isti poti se vrnemo do sedla pod Borovljami. Tam se usmerimo levo navzdol v smeri jugozahoda na dobro uhojeno pot, ki vodi do vikendov na Vrseh. Hodimo po levem bregu hudournika navzdol. Na Vrseh, kjer je rovt z vikendi, se nam odpre čudovit pogled na Triglav. Gremo mimo vikendov proti desni na makedamsko cesto, ki se spušča do glavne makedamske ceste. Ko pridemo do glavne makedamske ceste, jo prečkamo skozi gozd dvakrat in pridemo do prve serpentine. Na tej makedamski cesti gremo malo desno, do serpentine, kjer se nam v gozdu prikaže pot, ki gre v smeri zahoda navzdol skozi gozd do Sedučnikovega rovta.
Sledimo tej poti, ki je bila nekoč kolovoz, tako da je široka in dobro vidna, a neoznačena. Vmes prečkamo Sedučnikov potok. Po prečkanju potoka se pot usmeri bolj proti jugu. Pred Sedučnikovim rovtom se pot priključi gozdni vlaki. Tukaj zavijemo levo navzdol za Sedučnikovo kmetijo. Malo pred kmetijo zavijemo desno in mimo drvarnice ter za njo levo navzdol na dvorišče (pazite se, nahajate se na zasebnem zemljišču, zato bodite spoštljivi do lastnikov).
Od kmetije se po asfaltni cesti spustimo navzdol do mostu, pod katerim teče Sedučnikov potok. Takoj za mostom zavijemo desno navzdol v gozd, da skrajšamo pot po cesti. Ko pridemo do ceste, ponovno zavijemo desno in prečimo še drugič. Ko pridemo na kolovoz, zavijemo desno nazaj v smeri potoka oziroma bele majhne hiške. Pred hiško zavijemo levo in navzdol čez polja ob Sedučnikovem potoku (ta je na naši levi strani) do glavne ceste, ki vodi na Dovje. Prečkamo cesto in se še naprej spustimo ob potoku do naslednjega križišča z glavno cesto. Pred seboj vidimo moder Savski most in na desni tablo o Triglavskih pravljicah ter klopico.
Prečkamo Savo in za mostom diagonalno desno proti Prodom - nogometno igrišče. Prečkamo igrišče po zgornji zahodni strani, se priključimo na asfaltno cesto in se dvignemo v klanec. V prvem križišču zavijemo desno po ozki ulici. Na koncu levo, kmalu desno ter pod Grančiščem v smeri muzeja. Na križišču glavne ceste zavijemo levo in naravnost do muzeja, ki je na desni.
Raziščite panoramsko cesto od Slovenskega planinskega muzeja skozi Mlačco, povzpnite se skozi sotesko, prečkajte cesto in se povzpnite na vrh Jerebikovca (1593 m) za čudovit razgled na Julijske Alpe.
Podajte se na potovanje skozi srce Triglavskega kraljestva, kjer je vizionarski duh Jakoba Aljaža oblikoval vasi pod najvišjim vrhom Slovenije. Pohod zaključite na Kepi, enem od najvišjih vrhov v tem delu Karavank.
Dolina Vrata, ena od treh ledeniških dolin pod Triglavom, se ponaša z osupljivo Triglavsko severno steno in očarljivim slapom Peričnik. Sprehodite se skozi zgodovinsko območje "Fabrka", prečkajte Vrtaško planino ter se povzpnit...
Območje pod Triglavom združuje zgodovino in naravno lepoto; od ruševin cementarne iz 19. stoletja do biotsko raznovrstnega jezera Kreda. Pohod na čudovito Kosmačevo sedlo ponuja panoramske razglede na Alpe, obisk očarljivega Le...
