Kraji pod Triglavom so danes znani predvsem kot odlično izhodišče za planinske izlete v visokogorje Julijcev, predvsem na našega Očaka, do katerega vodijo tri doline: Vrata, Kot in Krma. A v začetku 19. stoletja so bili ti kraji močno povezani tudi s težko industrijo. V Mojstrani je obratovala tovarna cementa, ki je bila na lokaciji, ki se ji danes reče “Fabrka”, in jo bomo videli na naši poti. Del poti do jezera Kreda poteka po Tehnološki učni poti, posvečeni v spomin na čase Cementarne, ki je delovala od leta 1893 do 1932. Cement vrhunske kakovosti je bil vgrajen v sueški prekop, singapursko trdnjavo in marsikje drugje po svetu.
Jezero Kreda je umetno jezero, izkopano v času delovanja Cementarne, kjer so se nahajale velike zaloge krede, najboljše surovine za izdelavo cementa. V 80. letih so na tem jezeru na posebni skakalnici prirejali smučarske skoke v vodo, jezero pa je bilo v tistem obdobju tudi letno kopališče vaščanov. Danes je jezero neke vrste močvirski rezervat za žabe in ostale “prebivalce” močvirskega sveta.
Sledil bo vzpon do Kosmačevega prevala (847 m), kjer je bila včasih ogljarna in od koder se nam na istoimenskem rovtju odpre čudovit pogled na dolino Kot in Krma.
Nad tem prevalom se dokaj strmo vzpne pobočje Črne Gore (1350 m). Ko pridemo na njen vrh, se tam šele začne dolgi gozdnati greben, ki se pne naprej preko Požarja (1543 m) do Mlinaric (1780 m). Na tem mestu se gozdnati greben spremeni v skalnatega in se vije vse do Visoke Vrbanove špice (2405 m).
Neoznačena pot iz prevala poteka skozi gozd in se v prvem delu dviga po gozdni vlaki, ki se nato spremeni v pot. Ta se v štirih tako imenovanih skokih z vmesnimi bolj ravninskimi deli (platoji) povzpne do vrha Črne Gore (1350 m).
Na vrhu nas pričaka bivak pri Hanžku, ki pa na žalost propada in ni več v svoji funkciji. Na severni strani bivaka se odpira fantastičen pogled na dolino Vrata, kjer bomo spodaj videli slap Peričnik, prav tako pa na vrhove Julijcev: Sleme (2077 m), Kukova špica (2427 m), Škrnatarica (2458 m) in po grebenu naprej vse do Stenarja (2501 m).
Sestop nazaj do Kosmačevega prevala je enak. Od tam naprej delno sestopamo po asfaltni cesti, v spodnjem delu pa se priključimo na staro trim stezo, zgrajeno leta 1977 pod okriljem takratnega športnega društva.
Sledi spust skozi sotesko Kloma, bolj poznano kot soteska “Mlačca”. Tu neutrudni Pavel Skumavc z ekipo lednega kraljestva vsako leto ustvari Ledeno kraljestvo in umetne zaledenele slapove, kjer se lahko urijo bodoči ledni plezalci. Od tam je še streljaj do Slovenskega planinskega muzeja, kjer se bomo sprehodili skozi zgoraj omenjeno področje “Fabrke” (bivšega področja cementarne), kjer je danes urejen stanovanjski kompleks.
Slovenski planinski muzej (650 m) - jezero Kreda (730 m) - Kosmačev preval (847 m) - Črna Gora (1350 m) - Kosmačev preval (847 m) - soteska Kloma (700 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Pri Slovenskem planinskem muzeju prečkamo brv čez reko Triglavsko Bistrico in se na drugi strani usmerimo desno v smeri zahoda, proti dolini Vrat. Kmalu pridemo do drugega, zelenega mostu. Nadaljujemo naravnost po Tehnološki učni poti v smeri jezera Kreda (pot št. 15), ob reki Triglavski Bistrici. Na razpotju se odcepimo levo v klanec in kmalu pridemo do jezera Kreda. Od tu gremo po desnem bregu navzgor v klanec do križišča poti z gozdno vlako. Tu zavijemo levo navzgor v smeri juga, mimo Poldovega rovta. Za rovtom zavijemo na razcepu levo in pridemo na izrazit grebenček, ki nas pelje v smeri jugozahoda na izravnavo nad Požrvovim rovtom.
Na prvem križišču vlake zavijemo levo in nadaljujemo po vlaki, dokler se nam ne odpre velika poseka. Tukaj zavijemo desno na vlako in po zgornjem robu poseke pridemo na malo jaso sredi gozda. Tam se odpre široka vlaka, ki nas pelje navzdol in nato naprej proti Kosmačevemu prevalu. Kakšnih 150 m pred prevalom se odcepimo desno (možici na štorih) na novo vlako, ki nas bo peljala naprej proti Črni Gori.
Po njej nadaljujemo naravnost navzgor, vlaka pa višje preide v pot. Smo ves čas na isti vlaki, brez odcepa desno ali levo. Nato sledimo poti, ki se počasi obrne proti desni, in pridemo na gozdni grebenček. Po tem grebenčku naravnost navzgor v smeri zahoda. Pot se nato strmo vzpne preko pobočja v petih serpentinah do prvega “platoja”. Prečimo ga proti desni v smeri severozahoda in se na koncu na njegovem robu vzpnemo čez kratek skok ter pridemo na nov plato. Slednjega prečimo v smeri zahoda, se počasi dvigujemo, nato pa se strmina ponovno poveča, kar nas v strmih serpentinah pripelje na zadnji plato. Tudi tega prečkamo v smeri zahoda, na koncu pa se ponovno dvigujemo. Pot se počasi obrača v smer severozahoda in nas pripelje na zadnji plato, kjer kmalu zagledamo propadajoči bivak.
Spust nazaj sledi po isti poti do Kosmačevega prevala.
Od prevala zavijemo levo navzdol po asfaltni cesti proti Mojstrani. Za zbiralnikom za vodo še sledimo asfaltni cesti cca. 300 m, nato zavijemo levo na gozdno vlako, prečkamo strugo potoka in se takoj usmerimo desno navzdol. Sledimo strugi potoka po levem bregu, kjer zasledimo staro pot, kjer je potekala trim steza. Pot nas pripelje v sotesko Mlačca (Kloma). Do konca soteske in tam zavijemo desno na polje. Po južni strani teniških igrišč gremo do potoka in ob njem po poti dol na asfaltno cesto. Prečkamo zeleni most čez reko Bistrico in skozi “Fabrko” do glavne ceste. Desno in naprej do Slovenskega planinskega muzeja.
Raziščite panoramsko cesto od Slovenskega planinskega muzeja skozi Mlačco, povzpnite se skozi sotesko, prečkajte cesto in se povzpnite na vrh Jerebikovca (1593 m) za čudovit razgled na Julijske Alpe.
Podajte se na potovanje skozi srce Triglavskega kraljestva, kjer je vizionarski duh Jakoba Aljaža oblikoval vasi pod najvišjim vrhom Slovenije. Pohod zaključite na Kepi, enem od najvišjih vrhov v tem delu Karavank.
Dolina Vrata, ena od treh ledeniških dolin pod Triglavom, se ponaša z osupljivo Triglavsko severno steno in očarljivim slapom Peričnik. Sprehodite se skozi zgodovinsko območje "Fabrka", prečkajte Vrtaško planino ter se povzpnit...
Raziščite očarljivo Triglavsko kraljestvo skoz vasi Dovje in Mojstrana, kjer oživijo starodavne zgodbe, kot sta Bedanc in Preklete mačke. Sprehodite se po poti, okrašeni s poslikanimi okni in naslikanimi zgodbami na lokalnih hi...
