Brez našega Jakoba Aljaža, domoljuba, planinskega entuziasta, duhovnika, skladatelja, graditelja planinskih koč in velikega človeka z vizijo, vasi pod Triglavom danes zagotovo ne bi bile to, kar so. Bil je tako zaveden Slovenec, da je uvidel, da se v tedanji politični situaciji Avstro-Ogrske monarhije, če se ne bo zavzel za nakup zemljišča na Triglavu in ga v prihodnosti predal Slovencem, lahko ta za vedno izgubi.
Kot duhovnik je služboval na Dovjem, kjer nas bo tudi pot vodila, od leta 1889 do leta 1927.
Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s čimer si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa so jih šest nosačev v enem tednu znosili na Triglav. Stolp so postavili v petih urah 7. avgusta 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so trdile, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno triangulacijsko točko prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž uprl. Obravnava je trajala pol leta, zasliševali pa so kmete, planince, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir na vrhu Triglava postavil leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena.
Tako je stolp ostal simbol Slovencev in je danes zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena. Slovenec postaneš le, če stojiš na vrhu, se stolpa dotakneš in dobiš s plezalno vrvjo 3x po zadnji plati.
Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom ter Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo vključuje tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. Njegova najbolj znana pesem je "Oj, Triglav, moj dom," ki jo je uglasbil leta 1896 in objavil v svoji Slovenski pesmarici II leta 1900.
Na Dovjem so postavili njegov kip, ki kaže proti Triglavu, njegov doprsni kip je pred osnovno šolo v Mojstrani, spominsko obeležje pa je tudi v njegovi rojstni vasi.
Sled za Dovjem se bo počasi izgubila in preko Kopišča (800 m), kjer je izvrsten razgled na Mojstrano in Dovje, se bomo po označeni planinski poti napotili v Mlinco. Domačini mu pravimo tudi Tromostovje, kjer gre za stičišče dveh potokov, in sicer potoka Mlince in Žaklja.
Malo naprej je odcep za tretji najvišji vrh Karavank, Kepo (2139 m), ki ji bomo sledili ves čas preko Brvoga (1450 m) pod Lepo Plevelnico, preko Gubnega (2034 m), vse do same Kepe.
Ista pot nas bo vodila nazaj do našega izhodišča, Slovenskega planinskega muzeja.
Slovenski planinski muzej (650 m) - Dovje (704 m) - Kopišče (800 m) - Mlinca (1065 m) - Brvog (1450 m) - pod Gubnim (2040 m) - Kepa (2139 m) - pod Gubnim (2040 m) - Brvog (1450 m) - Mlinca (1065 m) - Dovje (704 m) - Slovenski planinski muzej (650 m)
Od Slovenskega planinskega muzeja se usmerimo na glavno cesto (pločnik) in gremo naravnost navzdol. Nasproti Pizzerije Kot zavijemo desno na Trg olimpijcev. Nato se vrnemo na glavno cesto in gremo navzdol do križišča, kjer zavijemo levo, mimo starega dela vasi in ves čas naravnost. Prečkamo cesto v križišču in po ozki ulici pridemo do glavne ceste, ki vodi do Požgancovega mostu.
Prečkamo most in se strmo vzpnemo v Mojstranško gobelo. Na desni strani prečkamo glavno cesto, kjer opazimo kip Jakoba Aljaža. Nadaljujemo po Dovški gobeli. Na glavnem križišču zavijemo desno mimo Stare šole do glavnega trga. Od trga gremo navzgor v ozko ulico (smerne table za pot št. 17), mimo čebelnjaka.
Na ozkem križišču zavijemo levo navzgor mimo Drašlerjeve hiše. Sledimo kolovozu do makadamske ceste in po dveh okljukih dosežemo plato bivše karavle - Kopišče (800 m).
Po desni strani se vzpnemo na planinsko pot, ki nas pripelje nazaj na cesto. Po cesti nadaljujemo do naslednje serpentine, kjer se 70 m naprej na levi strani pokaže pot, ki gre čez veliko poseko. Zavijemo levo na to pot, prečkamo poseko in ponovno pridemo na cesto. Takoj na drugi strani ceste pot ponovno vodi skozi gozd, kjer je tudi klopica.
Pot nas ponovno pripelje do ceste, kjer gremo desno do križišča makadamskih cest. Na križišču zavijemo desno proti Mlincu (smerne table za Kepo). Cesta se nato spusti do Mlince, kjer se stikata istoimenski potok in potok Žakelj, ki priteče iz leve.
Prečkamo potok in sledimo kolovozu. Pri smerni tabli zavijemo desno za Kepo. Pot se strmo vzpenja do Brvoga (1450 m) in je dobro vidna. Prečkamo rovt do lovske koče in tam zavijemo desno v smeri SV. Sledimo poti do križišča za sedlo Mlinca in Kepo, kjer zavijemo levo in kmalu najdemo možnost za dotočiti vodo iz izvira.
Nadaljujemo v smeri Gubnega. Pot se strmo vzpenja, sledimo grebenu in pod samim Gubnim pridemo do šrbine. Tukaj se prične zavarovana pot; previdno se spustimo v šrbino. Po previdnem prečkanju nas čaka še prečenje izpostavljenih deloma zavarovanih in nezavarovanih polic do sedla, kjer se priključi označena pot iz avstrijske smeri. Od sedla se pot razširi in kmalu dosežemo vrh Kepe.
Nazaj sledimo isti poti do Troostovja (Mlinca). Tam se spuščamo po planinski označeni poti do višine 900 m, kjer pridemo na serpentino. Od te serpentine navzdol po makadamski cesti in cca 200 m na višini 880 m zavijemo desno, gremo preko žičnate ograje na gozdno vlako, ki gre v smeri JZ (pot ni več označena). Spuščamo se po tej gozdni vlaki vse do travnikov nad Dovjem, kjer se priključimo neoznačeni poti, ki prihaja iz Kopišča.
Sledimo potki do ograje. Navzdol po kolovozu in v križišču desno na asfaltno cesto. Do konca vasi na makadamsko cesto in v križišču levo do potoka. Ob strugi potoka navzdol v smeri Mojstrane. Prečkamo Dovško cesto, nato ponovno prečkamo glavno cesto in se spustimo do Savskega mostu. Čez most gremo desno na Proda, mimo nogometnega igrišča. Od tam desno okoli igrišča in na asfaltno cesto, ki pelje navzgor na Veliki breg.
Do vrha brega in tam v prvem križišču desno. Od tu naprej pod Grančiščem sledimo ves čas desno, mimo vstopa za ferato Mojstrana do križišča za glavno cesto. Tukaj zavijemo levo in se vrnemo do Slovenskega planinskega muzeja.
Raziščite panoramsko cesto od Slovenskega planinskega muzeja skozi Mlačco, povzpnite se skozi sotesko, prečkajte cesto in se povzpnite na vrh Jerebikovca (1593 m) za čudovit razgled na Julijske Alpe.
Dolina Vrata, ena od treh ledeniških dolin pod Triglavom, se ponaša z osupljivo Triglavsko severno steno in očarljivim slapom Peričnik. Sprehodite se skozi zgodovinsko območje "Fabrka", prečkajte Vrtaško planino ter se povzpnit...
Območje pod Triglavom združuje zgodovino in naravno lepoto; od ruševin cementarne iz 19. stoletja do biotsko raznovrstnega jezera Kreda. Pohod na čudovito Kosmačevo sedlo ponuja panoramske razglede na Alpe, obisk očarljivega Le...
Raziščite očarljivo Triglavsko kraljestvo skoz vasi Dovje in Mojstrana, kjer oživijo starodavne zgodbe, kot sta Bedanc in Preklete mačke. Sprehodite se po poti, okrašeni s poslikanimi okni in naslikanimi zgodbami na lokalnih hi...
