Triglav je 2864 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Z omenjeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, katerega je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte prenoči do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine.
Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. 8. 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Z vrha Triglava se nam odpre lep razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Dolina Krma je dolga nekaj več kot sedem kilometrov in predstavlja najdaljšo in hkrati tudi najlažjo pot na slovenski najvišji vrh Triglav. Krma je izhodišče tudi za mnoge druge planinske pohode in vzpone na vrhove v Julijskih Alpah. Na koncu doline imamo čudovite razglede na vrhove Rjavine, Tosca, Vernarja…
Prav zaradi svoje dolžine, ko na začetku doline lahko občudujemo skoraj "neskončen", prečudovit alpski svet, je dolina Krma zelo priljubljena med pohodniki, gorniki, kolesarji in sprehajalci. Vsak, ki si želi uživati v neokrnjeni naravi, v tišini alpskega sveta, ki jo "zmotijo" le ptičje petje in šumenje vetra, bo užival v dolini Krma. Kolovozna pot, ki vas vodi po prostranih zelenih travnikih, ki so spomladi in poleti posuti s pisanim travniškim cvetjem, prečudoviti vrhovi gora, poraščeni z iglavci, jasno nebo… so lepote, ki vam jih ponuja ta alpska dolina. Dolina Krma je čudovita v vseh letnih časih.
Slovenski planinski muzej (vožnja do Krme) - Parkirišče pri Lesi Krma (940 m) - Zgornja Krma (Prgarca 1720 m) - Triglavski dom na Kredarici (2515 m) - Triglav (2864 m) - Kredarica (2515 m) - Krma parkirišče (940 m)
Izpred Slovenskega planinskega muzeja se odpeljemo v smeri Krme, mimo trgovine in desno čez most čez Bistrico, nato zopet desno do Zgornje Radovne, kjer sledimo oznakam za Krmo. Po makadamski cesti se vozimo približno 6 km in mimo Kovinarske koče po gozdni cesti do zadnjega parkirišča, kjer je zapornica. S parkirišča nadaljujemo mimo zapornice po zložni in za javni promet zaprti gozdni cesti. Slabša cesta se nekaj časa nadaljuje čez obsežna prodišča, nato pa zavije rahlo v desno, kjer preide v gozd in se spremeni v kamnit kolovoz.
Nadaljujemo z zložno vzpenjanjem skozi gozd, nato pa, ko prekoračimo nekoliko večji hudournik, pot postane strmejša. Višje preidemo iz gozda v pas rušja, pomešanega z grmičevjem, pot pa se vzpenja po grušču. Na višini približno 1400 m se pot položi in nas po nekaj deset korakih pripelje na lepo travnato ravnico, imenovano Vrtača.
Na drugi strani ravnice se široka pot ponovno začne vzpenjati in nas po približno 20 minutah hoje pripelje na Malo polje, kjer zavije v desno in nas pripelje na manj opazno razpotje. Nadaljujemo po lepo sledljivi poti (levo Vodnikov dom preko Bohinjskih vratc), ki se še nekaj časa zložno vzpenja, nato pa nas pripelje do korita z vodo. Naprej se pot razcepi na dva dela; mi pa nadaljujemo naravnost po markirani poti, ki nas čez sprva travnata, nato pa rahlo poraščena pobočja pripelje do pastirske koče na planini Zgornja Krma.
Od pastirskega stanu nadaljujemo rahlo desno po markirani planinski poti, ki nas v nekaj minutah rahlega vzpona pripelje na označeno razpotje. Nadaljujemo desno v smeri Kredarice in Staničevega doma (levo Planika in Konjsko sedlo) po zložni prečni poti, ki nas ob lepih razgledih v nekaj minutah pripelje na naslednje razpotje.
Tokrat nadaljujemo rahlo levo v smeri Triglavskega doma (naravnost Staničev dom) po poti, ki se postopoma začne vse strmeje vzpenjati. Po nekaj minutah pot zavije v levo in se začne strmo vzpenjati čez travnato pobočje. Na vrhu omenjenega pobočja pot zavije še nekoliko proti levi in postopoma preide v manjšo, občasno precej razrito dolinico. Pot naprej se postopoma položi in nas pripelje v bolj planotast svet obdan z rušjem, kjer pridemo na manjše neoznačeno razpotje. Nadaljujemo desno (levo Konjsko sedlo po nemarkirani poti) po markirani poti, ki se še nekaj časa zložno vzpenja po vse bolj kamnitem pobočju.
Nekoliko naprej pridemo do razpotja več stezic, mi pa pazljivo sledimo oznakam za Kredarico (levo Vodnikov dom, desno Staničev dom). Pot se začne strmo vzpenjati pod pobočji Vrha Snežne konte (predel imenovan Kalvarija). Vse bolj gruščnata pot se počasi obrača proti levi, nato pa se na koncu vzpona čez Kalvarijo priključi poti s Konjskega sedla.
Nadaljujemo v smeri Kredarice po zmerno strmi poti, ki nas le nekaj korakov naprej pripelje na naslednje označeno razpotje. Nadaljujemo desno (levo Planika) po zmerno strmi poti, ki nas v nekaj minutah pripelje na neizrazit greben, ki povezuje Vrh Snežne konte s Kredarico. Tu pot zavije rahlo v levo in se začne vse strmeje vzpenjati proti Triglavskemu domu na Kredarici. Po približno 15 minutah strmega vzpona se pot položi in pred seboj zagledamo najvišje ležečo planinsko postojanko v Sloveniji, ki jo dosežemo po nekaj deset korakih nadaljnje hoje.
Od Triglavskega doma nadaljujemo v smeri Triglava po poti, ki se začne zmerno spuščati proti prevalu med Kredarico in Malim Triglavom. Tu se nam z desne priključi pot iz doline Vrat; mi pa nadaljujemo naravnost po vse bolj strmi poti, ki se prične vzpenjati po razčlenjenem skalovju. Po nekaj minutah strmega vzpona po poti, ki poteka ob Zelenem snegu, pridemo do začetka plezalnega dela. Ob že od daleč vidni veliki markaciji opazimo tablo, ki nas opozori, da bomo vzpon nadaljevali po zelo zahtevni zavarovani planinski poti.
Pot se še strmeje vzpne po razčlenjenem skalovju, nato pa s pomočjo jeklenice prečimo v levo, kjer pridemo do tehnično zelo zahtevnega mesta. Pot naprej se prečno vzpne po izpostavljeni polici, ki je varovana le s klini. Naprej nas zelo strma in dobro zavarovana pot pripelje na greben Malega Triglava, kjer se nam z leve priključi nekoliko lažja pot s Planike.
Nadaljujemo naravnost po grebenski poti, ki nas v nekaj deset korakih pripelje na vrh Malega Triglava. Z Malega Triglava, od koder se nam odpre lep pogled na vrh in večji del poti, ki je pred nami, se pot rahlo spusti, nato pa nas pripelje na neizrazito sedelce med obema vrhovoma. Pot naprej se ponovno prične vzpenjati po dobro varovani grebenski poti. Tej zelo razgledni in na posameznih delih tudi zelo strmi poti sledimo vse do vrha Triglava.
Odkrijte Triglav, najvišji slovenski vrh, ki se dviga na 2864 metrih in ga krasi zgodovinski Aljažev stolp. Uživajte v osupljivih razgledih z vrha in odkrijte čudovito dolino Vrata z mogočno Severno Triglavsko steno in slapom P...
Triglav, najvišji slovenski vrh, ki se ponaša z 2864 metri višine in ikoničnim Aljaževim stolpom, zgrajenim leta 1895. Triglav nudi čudovite panoramske razglede in je bil prvič osvojеn leta 1778. Pot skozi dolino Kot je priljub...
