Triglav je 2864 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Z omenjeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije in tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte pričaka do pet ljudi. Danes je Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik, kar ga dela zelo pomembnega pri ohranjanju kulturne dediščine.
Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. avgusta 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Z vrha Triglava se nam odpre čudovit razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjske Alp, Pohorja, ter skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Eden lažjih in hitrih dostopov na Triglav je iz doline Kot, saj za pot do Staničevega doma potrebujete dobre štiri ure. Naprej do Kredarice pa še dobro uro. Do Kota vodi 3 km dolga gozdna cesta, na koncu doline pa je na nadmorski višini 1000 m Lengarjev rovt.
V Kotu ni planinske postojanke; zavetišče za planince nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. Lengarjev rovt je grbinasti travnik s prečudovitim razkošjem rumenih pogačic. V zgornjem zatrepnem delu ledeniško preoblikovane doline lahko občudujemo stene Rjavine (2532 m), Luknje peči (2245 m) in Vrbanove špice (2408 m). Nekoliko naprej od Lengarjevega rovta je na levi strani lovska steza, ki vodi do Požarja (1543 m) na grebenu Črne gore. Steza ni markirana.
Cesta do Kota je prijetna sprehajalna pot, privlačna tudi pozimi, ker ni splužena in nudi obilo miru ter lepih prizorov. Na odcepu asfaltne ceste za dolino Kot je Kosmačev preval, kjer je na levo izhodišče za Črno goro (1378 m). Tudi ta steza je lovska in zato nemarkirana.
Slovenski planinski muzej (vožnja v Kot) - parkirišče pri Lengarjevem rovtu (950 m) - Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2323 m) - Triglavski dom na Kredarici (2515 m) - Triglav (2864 m) - Kredarica (2515 m) - parkirišče pri Lengarjevem rovtu (950 m)
Izpred Slovenskega planinskega muzeja se odpeljemo v smeri Krme, mimo trgovine, desno čez most čez Bistrico in zopet desno v smeri Zgornje Radovne. Na vrhu sedla, Kosmačevem preval, se obrnemo desno na gozdno cesto in vozimo po njej približno 3 km do Lengarjevega rovta. Avto pustimo pred rovti, saj je prostora le za nekaj avtomobilov, zato je dobro priti zgodaj.
Z izhodišča nadaljujemo po slabši cesti, ki nas po nekaj minutah pripelje do obračališča (parkiranje tu ni zaželjeno). Pot naprej zavije rahlo levo in preči hudournik. Na drugi strani hudournika se kar nekaj časa zložno vzpenjamo skozi gozd. Po polurni hoji se pot začne vzpenjati. Sledi nekaj deset korakov hoje po strmi poti, kjer so nam v pomoč klini, ki pa v suhem obdobju niso nujno potrebni. Strmina nato popusti in pot nas pripelje do studenčka (v sušnem obdobju presahne) na višini 1340 m. Tu se levo odcepi neoznačena pot na Macesnovec, mi pa nadaljujemo po označeni poti, ki preči hudournik. Sledi kratko prečenje strmega dela, kjer nam je v pomoč jeklenica (nezahtevno). Pot nato preči pas rušja in se višje vzpne na bolj kamnita pobočja, kjer pred seboj vidimo Debeli kamen (velik balvan, ki ga vidimo na vrhu klanca). Do Debelega kamna se povzpnemo po gruščnati poti, obdani z rušjem. Naprej se pot vzpne ob manjšem melišču navzgor in se nekoliko višje obrne bolj desno, kjer nas pripelje na razpotje. Nadaljujemo levo v smeri Staničevega doma in Rjavine (desno pelje pot na Vrbanove špice, zelo zahtevna pot). Strmina nato popusti in sledi nekaj minut lahkotne hoje do naslednjega razpotja. Nadaljujemo po desni poti proti Staničevem domu, ki obide vrtačo Pekel, ki jo vidimo desno pod nami (pot levo pelje na Rjavino po plezalni poti). Naprej se zložno vzpenjamo vse do Staničevega doma, pri katerem se nam odpre lep razgled na Triglav.
Nadaljujemo v smeri Kredarice po poti, ki se zložno vzpne pod melišča Rži, nato pa se prečno vzpne čez omenjena melišča do neizrazite škrbine v stranskem grebenu Rži. Pot se nato s pomočjo varoval nekoliko spusti, nato pa spet vzpne. Po slabi uri od Staničevega doma nas pot pripelje na vrh Kredarice. Z vrha se spustimo nekaj minut do Triglavskega doma na Kredarici.
Pri domu nas oznake za Triglav usmerijo rahlo navzdol do roba ledenika (Zeleni sneg), nato pa se vzpnejo do začetka plezalnega dela poti. Pot se takoj strmo vzpne, v pomoč pa so nam varovala, klini in jeklenice. Po polurnem vzponu se nam z leve priključi pot s Planike. Le nekaj korakov naprej stopimo na neizrazit vrh Malega Triglava, s katerega se rahlo spustimo. Sledi izpostavljena, a odlično zavarovana pot po grebenu. V zadnjem delu se pot strmeje vzpne in nas pripelje do Staničevega zavetišča, ki je s poti oddaljeno 30 m. Do vrha pa strmina popusti in razgledna pot nas pripelje na vrh Triglava, kjer stoji Aljažev stolp.
Odkrijte Triglav, najvišji slovenski vrh, ki se dviga na 2864 metrih in ga krasi zgodovinski Aljažev stolp. Uživajte v osupljivih razgledih z vrha in odkrijte čudovito dolino Vrata z mogočno Severno Triglavsko steno in slapom P...
Dolina Krma je znana po osupljivi alpski lepoti. Krma je priljubljeno in dostopno izhodišče za pot na Triglava. Odkrijte mirne pokrajine, živahne travnike in nedotaknjeno naravo, ki Triglav in dolino Krma uvrščata med obvezne d...
