Triglav je 2864 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Z omenjeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte brez težav namesti do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik, kar je zelo pomembno za ohranjanje kulturne dediščine.
Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. 8. 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Z vrha Triglava se nam odpre čudovit razgled, ki sega vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjske Alps, Pohorja ter skoraj celotne Slovenije, do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Vrata, kot ena izmed treh ledeniških dolin pod Triglavom (sosedi Krma in Kot), je gotovo največja turistična atrakcija v vaseh pod Triglavom, kjer kraljuje mogočna severna triglavska stena, ki je tako impozantna, da se enostavno piše z veliko začetnico – Stena. Na sredini doline nas bo čakal očarljiv slap Peričnik, ki s svojo skupno višino 68 m spada med večje slapove v Sloveniji. Spodnji slap je visok 52 m, zgornji pa 16 m. Do njiju pelje odlično urejena pot iz Koče pri Peričniku. Posebnost tega slapa je tudi ta, da je edini v Sloveniji, kjer se lahko sprehodimo za njim in tako pridobimo res krasne fotografije.
Slovenski planinski muzej (vožnja v dolino Vrata z javnim prevozom) - Parkirišče v Vratih pred zapornico (940 m) - Aljažev dom - Čez Prag - Triglavski dom na Kredarici (2515 m) - Triglav (2864 m) - Kredarica (2515 m) - Aljažev dom (940 m).
Tukaj je izboljšano besedilo, kjer sem popravil slovnične napake, strukturo in jasnost:
Izpred Slovenskega planinskega muzeja se odpravimo na bližnjo postajo in se peljemo z javnim prevozom do parkirišča v Vratih.
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po treh minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava, Luknje in Pogačnikovega doma (desno Škrlatica) po široki poti, ki gre za kapelico (na desni strani) in Aljaževim domom (na levi strani) v pas gozda. Široka turistično-sprehajalna pot nas mimo zimskega bivaka pripelje iz gozda, kjer pred seboj zagledamo znamenit klin (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom).
Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) po poti, ki se vrne v gozd in nas pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno Stenar, Pogačnikov dom). Pot naprej se vzpenja ob hudourniku do razpotja, kjer se usmerimo levo na pot čez Prag (naravnost Luknja in Plemenice) in po nekaj korakih spusta prečimo hudournik. Na drugi strani nas pot hitro pripelje do strmega dela poti, kjer so nam v pomoč klini. S pomočjo varoval se povzpnemo na manj zahteven del poti. Naprej se vzpenjamo ob vse lepših razgledih po poti, ki je občasno obdana z rušjem.
Lahkoten del poti kmalu ponovno postane zahtevnejši, in v pomoč so nam jeklenice, ki nudijo varnejšo hojo. Sledi najtežji del poti na poti čez Prag. S pomočjo skob in jeklenice se povzpnemo po 15 m visokem skoraj navpičnem kaminu. Težave nato počasi izginejo, in z leve se nam priključi Tominškova pot. Le nekaj korakov naprej pa ob poti zagledamo prijeten studenček, pri katerem si lahko odpočijemo. Pot naprej nas kmalu pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Kredarice (levo Staničev dom). Pot naprej poteka po Triglavskih podih, kjer lahko naletimo na težave z orientacijo (predvsem v megli). Strmina poti se postopoma ponovno stopnjuje, mestoma pa nam je v pomoč jeklenica. Strmina nato ponovno popusti, pot pa nas pripelje do Triglavskega doma na Kredarici, do katerega se moramo rahlo povzpeti.
Pri domu nas oznake za Triglav usmerijo desno rahlo navzdol do manjšega sedelca med Kredarico in Triglavom. Tu lahko na desni strani opazimo ostanke Triglavskega ledenika (Zeleni sneg). Naprej se povzpnemo ob ledeniku navzgor do vstopa v plezalni del poti. Ob že od daleč vidni veliki markaciji opazimo tablo, ki nas opozori, da bomo vzpon nadaljevali po zelo zahtevni zavarovani planinski poti. Ta se takoj strmo vzpne, v pomoč pa so nam varovala klini in jeklenice. Po polurnem vzponu se nam z leve priključi pot s Planike. Le nekaj korakov naprej stopimo na neizrazit vrh Malega Triglava, s katerega se rahlo spustimo. Sledi izpostavljena, a odlično zavarovana pot po grebenu. V zadnjem delu se pot strmeje vzpne in nas pripelje do Staničevega zavetišča, ki je s poti oddaljeno 30 m. Do vrha strmina popusti, in razgledna pot nas pripelje na vrh Triglava, kjer stoji Aljažev stolp.
Povratek sledi isti smeri prihoda.
Triglav, najvišji slovenski vrh, ki se ponaša z 2864 metri višine in ikoničnim Aljaževim stolpom, zgrajenim leta 1895. Triglav nudi čudovite panoramske razglede in je bil prvič osvojеn leta 1778. Pot skozi dolino Kot je priljub...
Dolina Krma je znana po osupljivi alpski lepoti. Krma je priljubljeno in dostopno izhodišče za pot na Triglava. Odkrijte mirne pokrajine, živahne travnike in nedotaknjeno naravo, ki Triglav in dolino Krma uvrščata med obvezne d...
